Spomin na umrle v vojni za Slovenijo posebej še na naša rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
13. Spominski pohod na cesarski vrh, sobota, 11. julij 2026
Maša ob 10h daroval rovtarski župnik Jernej Marenk v somaševanju z
župnik Janez Kompare iz Doljnega Logateca,
župnik Franc Maček iz Planine pri Rakeku,
in župnik Dragan Adam iz Hotedršice.
Po maši spominska slovesnost
* Himna, napoved slovesnosti
* Nagovor Jože Leskovec predsednik VSO Logatec
* Slavnostni nagovor podpredsednik VSO Franci Feltrin, poslanec osamosvojitvene vlade, predsednik Zeleni Slovenije in pomemben član Demosa
* Po slovesnosti polaganje venca in poklon pri spomeniku žrtve vojne rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
Sodelovali
* Praporščak VSO in veterani vojne za slovenijo
* Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska
* trobilna zasedba Glory Brass
Sveto mašo v somaševanju daroval rovtarski župnik Jernej Marenk
Slavnostni nagovor podpredsednik VSO Franci Feltrin
Celoten posnetek maše in slovesnosti, z Fotoaparatom
Dragi bratje in sestre!
Obhajamo 35 let samostojne Republike Slovenije. Petintrideset let ni dolga zgodovina. Številni med nami se dobro spominjamo dni, ko se je odločalo, ali bomo smeli živeti v svoji državi in sami odločati o svoji prihodnosti.
Zato je današnja sveta maša najprej izraz naše hvaležnosti.
Hvaležni smo Bogu za Slovenijo. Za njeno lepoto, za njeno kulturo, za vero naših prednikov, za vse rodove, ki so ohranili slovensko besedo in narodno zavest. Brez njihove zvestobe danes ne bi stali tukaj kot svoboden narod.
Pred petintridesetimi leti ste mnogi pokazali izjemen pogum. Borili ste se zato, ker ste verjeli, da je življenje v svobodi najdragocenejši dar in da je za ta dar vredno tudi kaj tvegati.
Danes se s spoštovanjem spominjamo vseh žrtev osamosvojitvene vojne. Posebej se spominjamo vojakov Teritorialne obrambe Miroslava Moljka in Antona Žaklja, ki sta na tem območju leta 1991 darovala svoje življenje za samostojno Slovenijo. Ni naključje, da smo danes tukaj, na kraju, kjer je bila svoboda plačana z življenjem. Takšni kraji so kraji spomina, hvaležnosti in odgovornosti. Njuna žrtev ni le del zgodovine. Je vprašanje vesti za nas. Kaj bomo mi storili z darom svobode, ki sta ga pomagala braniti? Naj jima Gospod podari večni mir, nam pa hvaležno srce, ki ne pozablja.
Bratje in sestre, domoljubje ni glasno vzklikanje parol. Ni mahanje z zastavo enkrat na leto. Domoljubje je veliko bolj zahtevna krepost.
Domoljub ni človek, ki trdi, da je v njegovi domovini vse prav. Domoljub je človek, ki vidi tudi napake, vendar nad svojo domovino ne obupa. Kdor ljubi, ne beži. Kdor ljubi, gradi.
Slovenija ni popolna. Tudi nikoli ne bo. Toda nobena družina ni popolna in noben narod ni brez napak. Če imamo radi svoje starše, čeprav niso popolni, zakaj ne bi imeli radi tudi svoje domovine, ki nam je bila zaupana?
Danes pogosto slišimo veliko kritike. Manj pa slišimo vprašanje: Kaj lahko jaz storim za svojo domovino?
Države ne gradijo predvsem zakoni. Gradimo jo ljudje.
Gradijo jo očetje in matere, ki otroke učijo poštenosti in vere. Gradijo jo mladi, ki ne iščejo le koristi zase, ampak želijo prispevati k skupnemu dobremu. Gradijo jo učitelji, zdravniki, podjetniki, kmetje, delavci, duhovniki, prostovoljci – vsi, ki svoje delo opravljajo vestno in pošteno.
Slovenija bo toliko dobra, kolikor bomo dobri njeni ljudje.
Zato je naša naloga velika. Ljubezen do domovine se začne tam, kjer živimo po evangeliju. Kjer spoštujemo resnico. Kjer varujemo življenje. Kjer držimo dano besedo. Kjer odpuščamo. Kjer ne razdiramo, ampak povezujemo. Kjer nam ni vseeno za skupno dobro.
Svoboda ni samo pravica. Svoboda je odgovornost.
Samostojna država ni samo dediščina, ki smo jo prejeli. Je naloga, ki jo moramo izpolniti. Vsak rod mora znova dokazati, da je vreden svobode, ki mu je bila zaupana. Ne z orožjem, ampak s poštenostjo, pravičnostjo, delavnostjo, medsebojnim spoštovanjem in zvestobo resnici.
Ko danes molimo za našo domovino, za Slovenijo, ne prosimo Boga predvsem za bogatejšo državo. Prosimo ga za njene državljane. Kajti največje bogastvo naroda so ljudje z vestjo. Ljudje, ki znajo razlikovati med dobrim in zlim. Ljudje, ki imajo hrbtenico. Ljudje, ki tudi takrat, ko je težko, ostanejo zvesti resnici in dobremu.
Naj bo 35. obletnica samostojne Slovenije priložnost, da obnovimo svojo hvaležnost in svojo odgovornost.
Domovino ljubimo zato, ker je naša. In prav zato želimo, da bi bila vsak dan bolj pravična, bolj poštena, bolj povezana in bolj človeška.
Prosimo danes Gospoda: blagoslovi Slovenijo. Varuj naš narod. Daj modrost tistim, ki vodijo državo, pogum tistim, ki branijo resnico, in zvestobo vsem nam, da bomo znali ohraniti in izročiti prihodnjim rodovom domovino, ki bo vredna njihove ljubezni.
Cesarski Vrh, 11. julij 2026, mag, Jernej Marenk
Homilija mag. Jernej Marenk župnik v župniji Rovte
in prošnje prebrala Martina Albreht
Bratje in sestre, zaupajmo nebeškemu Očetu svoje prošnje za našo domovino, za naš slovenski narod in za ves svet.
1. Za Cerkev, da bo v našem narodu pogumno oznanjala evangelij, branila dostojanstvo vsakega človeka ter utrjevala vero, upanje in ljubezen.
2. Za našo domovino Slovenijo, ki letos obhaja 35 let samostojnosti, da bi jo gradili na resnici, pravičnosti, medsebojnem spoštovanju in odgovornosti za skupno dobro.
3. Za vse, ki nosijo odgovornost v javnem življenju, za državne in lokalne voditelje, poslance, sodnike, vojake, policiste in vse javne uslužbence, da bodo svoje poslanstvo opravljali pošteno, modro in v službi človeka.
4. Za vse, ki so se ob osamosvojitvi zavzeli za svobodo Slovenije, posebej za padla vojaka Teritorialne obrambe Miroslava Moljka in Antona Žaklja ter za vse žrtve osamosvojitvene vojne, da jim Gospod podari večno življenje, njihov spomin pa naj nas navdihuje za odgovorno ljubezen do domovine.
5. Za slovenske družine ter za mladi rod, da bodo odraščali v spoštovanju do Boga, do človeka in do domovine ter znali ceniti svobodo kot dar in odgovornost.
6. Za vse Slovence doma in po svetu, da bi ostali povezani v medsebojnem spoštovanju, ohranjali slovenski jezik, kulturo in krščanske korenine ter s svojim življenjem bogatili naš narod.
7. Za nas, ki smo se danes zbrali pri tej sveti maši, da bi ljubili domovino s poštenim delom, odgovornim življenjem in pripravljenostjo služiti skupnemu dobremu.
Duhovnik:
Nebeški Oče, usliši naše prošnje. Blagoslovi našo domovino Slovenijo, varuj njen narod in nas utrjuj v veri, da bomo odgovorno gradili prihodnost v miru, pravičnosti in medsebojni ljubezni. Po Kristusu, našem Gospodu.
Končan je prvi del današnje slovesnosti. Hvala g. župniku Jerneju Marenku iz župnije Rovte za darovano mašo.
Pričenjamo z drugim delom slovesnosti, zato prosim praporščake, da se pripravijo za pozdrav .
Praporščaki se postavijo v vrsto. Po povelju »MIRNO« sledi Himna RS, ki jo izvede trobilna zasedba.
Spomin na umrle v vojni za Slovenijo posebej še na naša rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
Spoštovani svojci Antona in Miroslava, spoštovani podpredsednik Združenja VSO g. FRANCI FELTRIN in spoštovani predsednik Združenja VSO Logatec g. Jože Leskovec, spoštovani predstavniki državne in občinske oblasti, spoštovani praporščaki veteranov vojne za Slovenijo in združenja VSO ter spoštovani obiskovalci in obiskovalke. Dobrodošli na današnji spominski slovesnosti.
Junij je mesec, ko se pomlad prevesi v poletje in tudi slovenska pomlad je ob nastopu poletja leta 91 doživela svoj vrhunec. 25. junija je bilo 35 let, kar je bila razglašena neodvisna samostojna država Republika Slovenija.
Vojna, ki se je začela z razorožitvijo teritorialne obrambe takoj ob nastopu prve demokratično izvoljene Demosove vlade, je svoj pravi obraz pokazala z odkritim napadom JLA na mejne prehode. 35 let kasneje se teh dogodkov spominjamo z raznimi proslavami, med katerimi je tudi na desetine različnih dogodkov po slovenskih krajih, ki jih organizira združenje VSO. Eden lepših izmed njih je slovesna sveta maša v stolnici, s katero se spomnimo konec vojaških spopadov in se Bogu zahvalimo za veličastno zmago v tej vojni.
Po vsem tem praznovanju pa sledi spomin na tiste, ki so v tej vojni izgubili svoja življenja. Tukaj, na Cesarskem Vrhu, se poleg vseh, ki so stali v bran svoji domovini, še posebej spominjamo naših rojakov – Mira in Zvoneta, katerih življenji sta se tragično končali prav tu, na bližnjem križišču.
Preden začnemo s kulturnim programom, v katerem bodo, tako kot pri sveti maši, sodelovali mladi trobilci Glory Brass pod vodstvom Roberta Albrehta in pevci Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska pod vodstvom Janeza Gostiše, bi k pozdravnemu nagovoru povabila še predsednika VSO Logatec, gospoda Jožeta Leskovca.
Cesarski vrh 2026
Spoštovani podpredsednik združenja VSO g. Franci Feltrin, spoštovani župnik g. Jernej Marenk in ostali somaševalci, poslanke in poslanci državnega zbora, svojci Miroslava in Antona, veterani vojne za slovenijo, pevci, praporščaki, pohodniki in vsi ostali. Prav lepo pozdravljeni na našem letošnjem 13. srečanju v spomin na umrle v vojni za Slovenijo in še prav posebno v spomin na Antona Žakelj in Miroslava Moljk.
Preden nadaljujem predlagam, da se z minuto molka spomnimo vseh prej omenjenih in vseh že pokojnih, ki so takrat stali v bran domovini.
Slava jim in naj počivajo v Božjem miru!
Letos praznujemo 35 let samostojne države in tako organizirano se že trinajsto leto srečujemo na tem kraju spomina. Veliko smo dosegli v tem času lastne države in še več bi lahko, če se nebi nenehno ozirali nazaj po polnih loncih mesa, ki pa so bili v našem primeru smrdljivi in prazni. Zakaj omenjam polne lonce mesa iz časov, ko je Mojzes rešil Izraelce Egiptovskega suženjstva in kaj imamo Slovenci kot narod skupnega s svetopisemskim izvoljenim ljudstvom? Na prvi pogled nič. Ko pa nekoliko bolj podrobno pogledamo starozavezno zgodovino izvoljenega ljudstva, pa kaj kmalu dobimo prav zanimive vzporednice.
Ivan Cankar je pisal, kako je Bog namenil ta košček raja na zemlji veselim ljudem. Po stoletjih tujega vladanja se je z odhodom zadnjega tujega vojaka in priznanjem naše države, v skoraj evforičnem zanosu zdelo, da tod res živijo veseli ljudje. Tudi Izraelce je Bog po služabniku Mojzesu izpeljal iz Egipta v obljubljeno deželo, ki pa so tako kot mi kaj kmalu pozabili na svojega rešitelja. Še preden so do nje prispeli so Boga zavrgli in godrnjali nad Mojzesom češ, da jim je bilo v Egiptu bolje. Njihov spomin je zelo hitro bledel. Prav s spominom pa ima tudi naše ljudstvo težavo. Vem, da je v času rešitve iz Egipta informacija potovala bistveno počasneje kot danes. Prav to pa je še bolj skrb zbujajoče. Doba globalne informacije je verjetno na vrhuncu razvoja.
Če v svoji človeški logiki še razumem zavedenost in dvom Izraelcev nad svojim vodjem Mojzesom. Nikakor ne morem razumeti mnogo bolj »izobraženih« v naši domovini, ki še vedno prisegajo na »Egipt« in si vedno znova iz skupne zlatnine ulivajo nova zlata teleta.
Izraelovo ljudstvo je tako 40 let tavalo po puščavi. Njihova pot do obljubljene dežele je bila težka, skoraj nemogoča in večkrat so se oddaljili od Boga in Mojzesa. Mi tavamo in se iščemo že 35 let in upam, da v naslednjih petih letih pridemo do cilja prave demokracije.
Slovenija je samostojna in neodvisna dežela, manjka pa nam resnične demokracije, kjer bodo zakoni veljali za vse enako. Danes se vse prevečkrat pokaže, da tisti, ki častijo zlato tele in obujajo nostalgijo do Egipta spadajo med prvorazredne, ostali pa…………
Bili smo zraven, ko je »Egipčanska konjenica« končala v Koprskem pristanišču. Videli smo kako se je njih moč pogreznila v daljavi jadranskega morja. Videli smo in bili smo veseli ljudje. Morda preveč veseli, da nismo opazili njihovo vrnitev. Sprva smelo, boječe in z leti vse bolj odkrito in agresivno. Mi pa smo bili še vedno veseli in vse bolj zaupali v zlato tele, ki bo v naše dobro sijalo ob žarometih TV ekranov. Tako smo verjeli v to tele, da smo kot so Izraelci v poplavi lažnih prerokov spregledali in zavrgli svojega odrešenika.
Imamo svobodne volitve in te zadnje so prinesle kanček upanja, da tako kot Mojzes pretopi zlato tele in ga zmelje v prah. In prav vsi, ki danes živimo v raju pod Triglavom, se bomo morali veliko bolj potruditi, da ne bodo nekoč tu živeli drugi veseli ljudje. Ljudje, ki ne bodo poznali Cankarja, Prešerna, Trubarja in v svojem jeziku uporabljali dvojine. Da ne bodo izginili kozolci. Da ne bodo številne cerkvice dobile okrogle zvonike brez zvonov. Tudi Bog nam ne bo pomagal, če si sami ne bomo. Pred nami so nenehno novi izzivi. Spodbujajmo in podpirajmo tiste, ki jim je zemlja SLOVENSKA, kultura in vera naših prednikov sveta. Še zdaleč ne drži, da so vsi isti. Prav vsi imamo korenine nekje na kmetih in verjamem, da je nekaj kmečke pameti še ostalo v zavesti Slovencev. Samo malo te pameti pa je potrebno in nekaj naše volje, da sanje naših prednikov in sadovi naših del ne bodo zgolj kratko obdobje dežele veselih ljudi pod Triglavom.
Srečno SLOVENIJA in Bog jo živi!
Jože Leskovec
Nagovor predsednik VSO Logatec Jože Leskovec
Hvala gospodu Leskovcu za te besede.
V letošnjem letu, ko naša država praznuje že 35 let, je v sodelovanju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, Občine Logatec in podjetja TRUMPET Katja Albreht s. p. na pobudo Roberta Albrehta nastal projekt, s katerim smo želeli prispevati k pevskemu izražanju domoljubja med mladimi.
Tako je skladatelj Marjan Grdadolnik uglasbil pesem Igorja Pirkoviča z naslovom »Kako si lepa, domovina« za mešani ali mladinski zbor z možnostjo instrumentalne spremljave.
Skladba je bila javnosti prvič predstavljena 14. junija na koncertu v Logatcu v izvedbi tukaj navzoče trobilne zasedbe in Obrtniškega mešanega pevskega zbora Notranjska. Slednji je skladbo že čez teden dni ponesel preko državne meje in jo zapel na festivalu SI.IN Slovenija v Bratislavi, dan kasneje pa še v Slovenskem pastoralnem centru na Dunaju.
Danes ji bomo lahko prisluhnili tudi tukaj.
»Kako si lepa, domovina« zbor Notranjka in Glory Braas
in pesen Igor Pirkovič: Miroslavu Moljku in Antonu Žaklju v spomin
Igor Pirkovič : Miroslavu Moljku in Antonu Žaklju v spomin
Tu na Cesarskem sta vrhu končala
svojo prekratko zemeljsko pot.
Hvala Anton in Miroslav hvala.
Naj vaju varuje večno Gospod.
Komaj vzcvetela sta za domovino,
dala mladost sta in sanje za njo.
Dala življenje sta svoje edino.
Svojci pogrešajo vaju zelo.
Vendar v uteho ponos jih preveva
na njuna sinova, na častna moža.
V mislih so z vama in ni bilo dneva,
da ne bi spomin brisal solze s srca.
Ko nam bo solzica stekla po licu,
v vajin spomin naj obriše jo dlan,
ker sta domovine odzvala se klicu
in nista, ne nista umrla zaman.
Da je Slovenija pred 35 leti postala domovina vseh Slovencev in kasneje tudi nov dom prenekaterim Slovencem, ki so živeli v tujini, je med drugim zaslužen tudi naš današnji govornik gospod Franci Feltrin. Franci Feltrin se je kot predsednik Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa dolga leta zavzemal za tesnejše povezovanje matične Slovenije s slovenskimi rojaki po svetu. Sodeloval je pri oblikovanju prvotnega predloga Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja in se zavzemal za idejo o Domu za Slovence po svetu. Kot član stranke Zelenih je bil med ustanovitelji Demosa. Leta 2022 je od predsednika države Boruta Pahorja prejel red za zasluge pri povezovanju Slovencev v izseljenstvu in za pomoč rojakom pri vračanju v domovino.
G. Franci, beseda je vaša!
Slavnostni nagovor Franci Feltrin, podpredsednik VSO Slovenija
Hvala, gospod Franci Feltrin, da ste se odzvali našemu povabilu in z nami delili vaše misli.
Bila je vojna in čeprav draga Zvone in Miro nista umrla v neposrednem vojaškem spopadu, sta v naših srcih zapisana kot heroja, saj nista oklevala takrat, ko ju je domovina potrebovala. Težko je opisati čustva vojaka, ki odhaja od doma v boj za domovino, saj ne ve, kakšna usoda ga čaka. Takrat samo Bog ve za njegovo stisko.
Simon Gregorčič je to stisko poskušal opisati v pesmi »Oj zbogom domovinski svet«. Jakob Aljaž je kasneje pesem uglasbil, danes pa nam jo bo zapel Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska s solistko Petro Oblak.
Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska
s solistko Petro Oblak »Oj z Bogom, ti planinski svet«
Tako dragi obiskovalci, na vrsti je še zadnje dejanje današnje slovesnosti. Podpredsednik združenja VSO Franci Feltrin in predsednik občinskega odbora VSO Logatec Jože Leskovec bosta položila venec pri spomeniku padlima Antonu in Miroslavu. Zato prosim, da se delegacija, praporščaki veteranskih društev in svojci umrlih pripravijo in se v sprevodu odpravijo do spominskega znamenja. Pri odhodu iz prizorišča jih bo spremljala trobilna zasedba. Ostale obiskovalce pa prosim, da v tišini počakate do konca polaganja venca.
Sprevod se postavi in med spremljavo trobilcev zapusti prizorišče.
Polaganje venca, Franci Feltrin in poklon pri pomniku za umrla Anton Žakelj in Miroslav Moljk
Hvala vsem, ki ste se danes zbrali tukaj. Hvala, ker cenite, da je naša domovina Slovenija tudi samostojna neodvisna država in hvala, ker ohranjate spomin na žrtve osamosvojitvene vojne. Vabim vas, da se drugo leto ponovno srečamo. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi slovesnosti. Sedaj pa se še malo zadržimo ob dobri hrani in pijači in si ob druženju izmenjamo vtise današnjega dne.
Srečno, draga Slovenija!