Spomin ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov

Spominska slovesnost
Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov
50 letnica smrti našega rojaka izseljeniškega duhovnika v Argentini msgr. Janeza Hladnika
70 letnica povojnih pobojev in odhoda naših rojakov v begunstvo

Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Somaševanje vodil Franc Maček župnik iz Planine pri Rakeku

Somaševanje vodil Franc Maček župnik iz Planine pri Rakeku

Uvodni pozdrav vseh navzočih, namen slovesne svete maše in kratek oris dela msgr. Janeza Hladnika


Uvodni pozdrav vseh navzočih, namen slovesne svete maše, kratek oris dela msgr. Janeza Hladnika, Evangelij in Oznanila, domači župnik Janez Petrič

Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015 Maša, prvo berilo Jože Treven

Maša, prvo berilo Jože Treven

Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015 Maša, drugo berilo berilo Vilma Kunc

Maša, drugo berilo berilo Vilma Kunc

Spodbudna pridiga za današnjo slovesno mašo, gospod Franci Maček


Maša, pridiga gospod Franc Maček iz Logatca, župnik v Planini

Prošnje za namene slovesne maše je prebrala Terezija Moljk


Maša, prošnje Terezija Moljk

* Prosimo Te za naše škofe. Okrepi jih s svojim Svetim Duhom, da bodo s svojo besedo in zgledom pogumno vodili skupnosti po poti odrešenja.

* Gospod, podeli venec večne blaženosti gospodu msgr. Janezu Hladniku in vsem tistim duhovnikom in redovnikom, ki so s svojim življenjem bogato obdarili naš narod in domovino v tujini in domovini.

* Nebeški Oče, izročamo Ti vse zamejce in rojake po svetu, ohranjaj jih v svojem varstvu, da bodo kljub oddaljenosti čutili Tvojo bližino in bližino svoje domovine, vsem rajnim pa podeli večno bivališče v nebesih.

* Zbudi v srcih rojakov hvaležnost za vse, ki jih podpirajo v matični domovini; da bi radi molili zanjo, pa tudi za domovino, v kateri bivajo.

* Podeli svoj večni mir pokojnim voditeljem in državljanom naše domovine, zlasti pa vsem, ki so zanjo dali življenje v vojnih spopadih in po njej.

* Naj vse državne ustanove spoštujejo svobodne odločitve državljanov in zahtevajo odgovornost za njihova dejanja.

* Gospod, okrepi nam zavest, da Te resnično potrebujemo in da nas tudi Ti potrebuješ pri svojem delu odrešenja v naši domovini

* Nebeški Oče, sprejmi našo domovino v svoje varstvo, saj smo zabredli v hudo moralno in gospodarsko krizo, okrepi zdrave odnose med nami, da bi se znali sprejemati s ponižnostjo in se veselili drug drugega.

* Nebeški Oče, prosimo Te, razlij svojega Svetega Duha na tiste, ki ustvarjajo kulturo in umetnost. Naj jim bo Tvoja bližina vir navdiha in milosti, da Te bodo odkrivali v svojem življenju in s svojimi deli govorili o Tebi.

* Pomagaj nam, da bi se bolj veselili svoje lastne države in jo usmerjali v nove čase. Razsvetli naše voditelje, da bodo skrbeli za skupno blaginjo in urejenost, spoštovali življenje in povezovali ljudi.

* In še po osebnem namenu……………… Prosimo Gospoda


Zahvala vsem, ki so se udeležili slovesne svete maše, gospodu Francu Maček za darovano mašo, vsem somašujočim župnikom, ter vsem ki so kakorkoli pripomogli za današnjo slovesnost


Maša oznanila Janez Petrič in zahvala Brigita Treven



Med mašo in ob kulturnem programu je prepeval Domoljubni zbor in pihalni orkester


Pozdravni nagovor, pomen današnje slovesnosti, opis dela in poslanstvo msgr. Janeza Hladnik in povezovanje. Judita Treven


Ivanka Mivšek, ki ji je vojna vzela štiri brate, enega med vojno, tri pa po vojni, je prebrala pesem Kje so moji bratje


Lenart Rihar, vodja Rafaelove družbe, opisal življenje Slovencev doma in po svetu po II svetovni vojni ter opis dela in poslanstvo msgr. Janeza Hladnik


Slavnostni govornik dr. Janez Zorec je opisal življenjsko pot njegovih staršev in Slovencev, ki so moral zapustit domovino, da so si rešili življenje.


Ob koncu slovesnosti je nas nagovoril še predsednik RS Borut Pahor

Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Prihod predsednik RS Borut_Pahor, župan Občine Logatec in predsednik KS Rovte Viktor Trček

Prihod predsednik RS Borut_Pahor, župan Občine Logatec in predsednik KS Rovte Viktor Trček


Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Jože Leskovec razloži zgodovino in pomen Spravne Kapele

Jože Leskovec razloži zgodovino in pomen Spravne Kapele


Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Jože Leskovec razloži zgodovino in pomen Kapele Mučencev (Farne Plošče)

Jože Leskovec razloži zgodovino in pomen Kapele Mučencev (Farne Plošče)


Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Jože Leskovec razloži Borutu Pahor o delu in poslanstvu msgr. Janeza Hladnik

Jože Leskovec razloži Borutu Pahor o delu in poslanstvu msgr. Janeza Hladnik


Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Jože Leskovec razloži Borutu Pahor o delu in poslanstvu msgr. Janeza Hladnik

Jože Leskovec razloži Borutu Pahor o delu in poslanstvu msgr. Janeza Hladnik


Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015, Izjava za medije Borut Pahor

Borut Bahor dal izjavo za medije

Rovte ob evropskem dnevu totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgust 2015

Spoštovane gospe in gospodje, ki ste si danes vzeli čas in prišli od blizu in daleč na našo spominsko slovesnost. V letu kot sem ga že večkrat imenoval “leto obletnic”, se tokrat poleg že znane tragedije naših mučencev spominjamo tudi naših rojakov, ki so svojo novo domovino ne na svojo željo iskali zunaj naših meja.

Za njihovo pot v tujo deželo pa ni poskrbelo zunanje ministrstvo in razni državni uradi tako imenovane “svobodne domovine”. Prepuščeni so bili na milost in nemilost predstavnikov držav, ki so izčrpani od dolgotrajne vojne le s težavo našli posluh za njihove težave.

Na njihovo srečo so bili v svetu tudi dobri ljudje in nekaj takih je bilo tudi iz naših logov. Monsinjor Franc Gabrovšek deželni poslanec izvoljen v Logaškem okraju. Kot predstavnik Jugoslovanske vlade v izgnanstvu je vseskozi spremljal dogajanje v domovini iz Amerike. Njegovo tako rekoč preroško poznavanje takratnega časa mu ni dalo mirnega spanca. Iz njegovega dnevnika je razvidno, da je vseskozi živel v skrbi za svoj narod. Iz pisem, ki jih je pošiljal Hladniku v Argentino si lahko ustvarimo sliko njegovega gorečega zavzemanja za Slovenski narod.

Hladnika, ki je šel v Argentino predvsem zaradi pomoči našim Primorskim emigrantom, ki so svojo eksistenco reševali zaradi fašizma, je doletela povsem nova naloga reševanja Slovencev pred komunizmom. Komaj si je ustvaril ugled med nezaupljivimi rojaki se je že znašel pred novim izzivom. Močna komunistična propaganda ni segala zgolj v lokalne meje. Njegova močna “hribovska” volja in vera v Boga mu je pomagala, da je tudi z pomočjo svojega pisateljskega talenta uspešno krmaril med novonastalim položajem.

Z soavtorico in oblikovalko skromne razstave sva imela kar nekaj težav. Kako iz njegovega prekratkega življenja in obsežnega dela, ki ga je opravil, predstaviti vsaj delček na omejenem prostoru iz njegovega opusa.

Namen predstavitve msgr. Hladnika pa je bila predvsem v tem, da bi spodbudili raziskovalce, dijake, študente, profesorje in zgodovinarje, da začnejo raziskovati njegovo delo. Kot povsem amaterji pri tovrstnem delu smo pripravljeni nuditi maksimalno podporo.

Njegovo veličastno delo , ki bi moralo biti že zdavnaj zapisano v vseh učbenikih v našem šolstvu je potrebno zapisati v zavest Slovenskega naroda. Njegovo hrepenenje po tem, kot je zapisal v svojih spominih , da bo zavriskal ko bo lahko brez potnega lista potoval v Gorico se je uresničilo po vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Verjamemo lahko, da je bila samostojna Slovenija tudi njegova želja.

Pomembno delo je opravil za naše begunce in postal njihova prava legenda.

Danes ko se srečujemo z največji valom beguncev po drugi svetovni vojni, ki svojo novo domovino iščejo predvsem v zahodni Evropi, delajo velesile povsem isto napako kot so jo pred sedemdeseti let. Namesto, da bi zagotovili varno in človeku dostojno življenje v njihovem okolju jim gradijo begunske centre in dodeljujejo kvote državam za njihov sprejem. Čeprav si je večina naših beguncev ustvarilo prelepe domove in kariere in so se nekateri uveljavili z svojim delom in znanjem v globalnem svetu ni nikogar, ki nebi raje živel in ustvarjal v rodni domovini. Slovenski begunci v zbirnih centrih Avstrije in Italije niso čakali zgolj pomoči. Takoj so se organizirali in začeli z delom na vseh področjih. Vsako znanje naj bo učitelja, profesorja, duhovnika ali zgolj krojača, mizarja, kovača so znali vključiti v delu za skupnost. Toliko njihove ustvarjalne energije pa je s tem izgubila naša domovina.

Žal še danes ne znamo združiti moči za našo skupnost. Tukaj bi nam poznavanje dela Hladnika, ki je znal združevati naše rojake daleč od svojega doma zelo prav prišlo.

Jože Leskovec

Zahvala  Vladimirju Vodušek in njegovi TOP TV, ki je posnel celo slovesnost in si jo lahko ogledate v njihovem arhivu

23.08.2015 Slovesnost ob EU dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, Rovte