Odkritje spominske plošče v spomin na hrambo orožja teritorialne obrambe med osamosvojitveno vojno
Marijina pesem : Zapel zbor Rovte
Šmarnice o mučencu Lojzetu Grozde 7. dan prebral g. župnik Janez Petrič
Šmarnice, pete Litanije Matere Božje: Zapel zbor Rovte
Marija pomagaj nam sleherni čas: Zapel zbor Rovte
napoved slovesnosti
Spoštovani g. Janez Janša, spoštovani g. župan Berto Menard, spoštovani g. župnik Janez Petrič, predsednik krajevne skupnosti Rovte Jure Berzelak, poslanci Državnega zbora, občinski svetniki in predstavniki veteranov vojne za slovenijo.
Dobrodošli na domačiji Lukančič, po domače pr Laknčk.
Naša družina je ponosna, da smo lahko bili delček zgodovinskega dogajanja ob nastajanju naše samostojne države Slovenije. K besedi vabim pobudnika današnjega praznovanja in predsednika občinskega odbora združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Logatec, Jožeta Leskovca.
Spoštovani.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve skrbi, da spomin na obdobje nastanka naše samostojne države ne zamre. Zato smo bili še toliko bolj veseli privolitve Toneta in njegove družine, da z primernim obeležjem in prireditvijo počastimo spomin na nevarni čas vojne za slovenijo.
Med načrtovanjem, pripravo in vabljenem na prireditev sem slišal številne izgovore posameznikov zakaj, da ne morejo sodelovati ali se današnje slovesnosti ne udeležiti. Ne bi zgubljal besed. Leta 1991 nismo iskali izgovorov.
Bilo je 15 maja leta 1990, dan pred prisego prve slovenske demokratične Demosove vlade ko je prišlo do ukaza za razorožitev slovenske TO. Tako je večino orožja romalo v skladišča JLA, saj so se le redki posamezniki temu uprli. 18. maja je tudi orožje občinskega štaba TO Logatec prešlo pod ključ vojašnice JLA. Pogumu in iznajdljivosti poveljnika TO Logatec Miru Pogačniku in skladiščniku Zvonetu Maček gre zahvala, da sta pod pretvezo kontrolnih pregledov večino orožja speljala nazaj. To pa seveda ni moglo biti na prvotni lokaciji. Pet je bilo takih skrivnih skladišč in pred enim takim smo zbrani tudi danes. Toneta je tako jeseni 1990 poklical poveljnik OŠTO Logatec Miro Pogačnik, naj se zglasi v prostorih OŠTO v Logatcu. Tone je bil v rezervni sestavi TO poveljnik 40. samostojnega voda Rovte. Sestanek je trajal zelo dolgo in kot se mu je kasneje zdelo je šlo za nekakšno preverjanje zaupanja. Po nekaj dneh ga je Pogačnik ponovno poklica v Logatec. Takrat je v svojega wardbrga naložil avtomatske puške skupaj z strelivom in eno ostrostrelsko puško. Po nekaj dneh pa je odšel še po ročni metalec, RB mine in ročne bombe. Z ženo Marijo sta doma takoj vse skrila, tako, da nihče od domačih za to ni vedel . Vedno se je bal grmenja in treskanja saj se Bal se je požara in posledic, če bi požar zajel bombe in minomete. Kakšna nevarnost bi to bila za gasilce. Tako, da so na koncu bombe našle varno mesto celo pod posteljo.
Pri hiši je bilo pet mladoletnih otrok, najmlajša stara dobra dva tedna. Dela na kmetiji na pretek, vendar Tone ni iskal izgovorov tisto junijsko jutro, ko ga je obiskal kurir z pozivom . Domovina in njena svoboda je bila na prvem mestu. Na srečo in po Božji previdnosti orožja ni bilo treba uporabiti in vsi fantje in možje 40. samostojnega voda Rovte so se živi in zdravi vrnili na svoje domove. V zahvalo Devici Mariji za priprošnjo pri Bogu pa je Tone v skalo izklesal votlino, kjer je dobila svoje mesto.
Zato še enkrat dragi Tone; en velk Bohlonaj za vse in Bog živi tebe in vse tvoje.
Zdaj pa te prosim, da skupaj z gospodom Janezom Janšo pristopita do plošče, da jo svečano odkrijeta.
Jože Leskovec
Začetek slovesnosti Zbor Notranjska s Himno 2 in 7 kitica
uvodni nagovor Jože Leskovec
odkritje plošče Tone Lukančič in Janez Janša
ter blagoslov plošče gospod Janez Petrič
pesem Viharnik
Hvala vam, dragi Notranjci za tole interpretacijo Avsenikove pesmi, ki je bila napisana kot predlog za Slovensko himno ob osamosvojitvi.
Trden je slovenski rod, ki so ga skozi stoletja ogrožali številni viharji. In strele hudobije so ga uničevale od zunaj in od znotraj. Vedno pa so iz korenin zrasli novi in novi rodovi klenih Slovencev, ki so s svojim delom oblikovali srce in dušo naroda. Primož Trubar, France Prešern, Anton Martin Slomšek, Rudolf Maister, Lambert Ehrlich, Anton Vovk, Jože Pučnik in še mnogi več ali manj znani Slovenci. Malo njih je bilo spoštovanih za časa svojega življenja. Strele hudobije so jih uničevale in premnoge tudi smrtno zadele.
Eden takih klenih Slovencev, ki se ne vda in stoji pokončno kot viharnik vrh gora, je danes z nami. Gospod Janez Janša prosim, da nam namenite nekaj spodbudnih besed.
Nagovor, obrambni minister osamosvojitvene vlade g. Janez Janša.
Hvala Vam za spodbudne besede.
Hvaležni moramo biti vsem, ki so pred dobrimi 30-timi leti izkoristili pravi trenutek in se podali na tvegano pot osamosvajanja in hvaležni našim prednikom, da so ohranili jezik, identiteto, ohranili domovino, da je bila lahko 1991-tega izbojevana samostojna država Slovenija.
V vseh obdobjih zgodovine smo imeli pesnike, ki so opevali lepote naše domovine. Tudi danes jih še imamo. Na tisoče pesmi govori o lepoti raja pod Triglavom, o ljubezni do rodne grude, prepojene s znojem in solzami, pa tudi s krvjo.
Med tolikimi pa je težko najti tisto, ki bi bila primerna za zaključek našega srečanja. Zato za konec naprošam Notranjce, da nam zapojejo eno po svojem izboru. Vam, dragi obiskovalci pa se iz srca zahvaljujem za današnji obisk. Prosim vas, da se po zaključni pesmi še nekoliko zadržite ob dobrotah naših gospodinj in ob dobri kapljici.
Čisto za konec bi pa še prosila Ata Toneta, da nam spregovori nekaj besed.
Zahvala Tone Lukančič in zaključek slovesnosti
Zbor Notranjska Domoljubna pesem.