V nedeljo 6. Avgusta 2017 na Pilu ob poti Rovte proti Podlipi smo se spomnili na pobite v vojni in po njej, ter blagoslov obnovljene kapelice postavljene leta 1992 v spomin na italijanski poboj talcev 2. avgusta 1942.

Uvodna beseda Peter Istenič
Nagovor in opis dogodkov tega časa, Jože Leskovec

Molitveno bogoslužje, nagovor, prošnje in blagoslov obnovljene Kapelice gospod Janez Petrič

Nagovor Anton Trpin, dekan v Šentjerneju, bil je star 2 meseca, ko so med talci ubili tudi njegovega očeta.

Na kratko nekaj za osvetlitev dogodkov iz pred 75 let.

Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so tudi Rovte zasedli Italijani. Krajani so jih sprejeli zelo nezaupljivo, saj so jim bila znana dogajanja izza meje, ki je bila v neposredni bližini. Vendar v prvem letu z Italijani ni bilo nikakršnih težav. Revnejši so celo dobivali pomoč, tako imenovano aprovizacijo.
Po zimi leta 1942 ko so je sneg umaknil so se tudi okoli Rovt pojavili prvi partizani, ki so jih takrat ljudje imenovali gošarji. Ta družba se je klatila okoli po kmetih izsiljevala živež in denar. Kdor se je temu uprl je bil takoj označen za sodelavca okupatorja. Organizirali so razne sestanke in kdor se jih ni udeležil, ali bil na njih kritičen je tudi veljal za sovražnika naroda. Kdor pa se jim je postavil po robu! tega so obsodili in ubili.
Ljudje so kmalu vedeli, da jim ne gre za osvoboditev naroda, temveč za revolucijo po vzoru Moskve. Vedeli so, da jim ne gre zaupati.
Italijani pa so ob tem grozili, da bodo odpeljali v internacijo vsakega ,ki bo podpiral partizane, domove pa požgali. To pa je bila voda na mlin revolucionarjev. Tako se jim je pridružil marsikateri, ki je slutil da ga lahko Lahi odpeljejo v internacijo.
Lahi so se začeli zanimati za to združbo in njihove člane. Tako so ljudje prišli v novo težavo. Izdajati niso hoteli, njihov molk pa je pomenil simpatijo z komunisti. Začele so se hišne preiskave. Center okoli Rovt so obdali z bodečo žico in ljudje se niso smeli več svobodno gibati. Preiskave in zasliševanja ljudi, ki so v nedeljo prišli k maši so se vrstila.
Partizani so postajali vse bolj nasilni, saj so vedeli, da Italijani ponoči niso zapuščali utrjenih postojank. Po noči so sekali drevesa na ceste in tako ovirali vojaške premike, oskrbovalne poti za vojsko in prebivalstvo. Ljudje so prosili naj tega ne delajo saj so morali lastniki gozdov poskrbeti, da so bile ceste prevozne.
Prav to se je zgodilo tudi Pavletu Lukan – Mihovčevemu. Potem ko je moral zaradi grožnje Italijanov pospraviti podrt les so ga v noči 25. julija 1942 prišli iskat partizani. Sodili in ubili so ga še isto noč.
V takih okoliščinah se je skupina mož in fantov 2. avgusta odpravila k maši v Podlipo. Pri vračanju so jih aretirali Italijanski vojaki. Odgnali so jih v Cornovo hišo in tam zaprli. Takrat se je že videl dim iz Podlipe in Peska kjer so že gorele domačije. Pri takratnem spodnjem Plečniku so prijeli še sinova Franca in Jožeta ter jih skupaj z ostalimi zaprli. Ko se je spet zbrala vsa vojska Lahov pred Cornovo hišo je oficir iz žepa vzel listek in iz njega bral imena, ki so jih klicali iz hiše. To so bili naslednji: Matevž Corn in njegov sin Franc, Matevž Jereb, Matija Kogovšek, Bernard Križaj, Matija Lukančič, Franc Malovrh, Franc in Jože Nagode in Matevž Trpin. Med zaprtimi je bil tudi Matevž Lukančič. Ker ni bil klican je sam stopil iz hiše, toda oficir ga je samo porinil nazaj.
Odpeljali so jih v Lukančkov gozd, kjer so si morali sami izkopati plitve grobove. Postrelili so jih in le za silo zagrebli. Na isti dan so Italijani pokurili tudi v Praprotnem Brdu. Kjer so ped nekaj dnevi partizani ubili Pavleta Lukan.
Prav na današnji dan ko smo tukaj zbrani pa so partizani ubili Skronikovega Očeta 61 letnega Janeza Kogovška. Tega so ubili pričo žene in dveh odraslih otrok. Kakšna je bila povezava med tem umorom, umorom Pavleta Lukan in desetimi talci glede na dejstvo, da so Italijani pokurili tudi pri Mihovc lahko samo ugibamo in naprej zbiramo dokaze o sodelovanju partizanov in Italijanov v tej zadevi.