Blagoslov novega župnišča in 100 let zvonov
Sprevod proti župnišču blagoslov župnišča in obnovljenih zvonov
sprevod v cerkev in pričetek svete maše
Blagoslov župnišča in obnovljenih zvonov
Začetek svete maše. ki jo daruje ljubljanski pomožni škof in generalni vikar dr. Franc Šuštar,
Uvodni nagovor Nevenka Malavašič
Homilija, ljubljanski pomožni škof in generalni vikar dr. Franc Šuštar
O Blagoslovu novega župnišča
100 letnica zvonov v župnijski cerkvi 1922 – 2022
Zahvala škofu za blagoslov in darovano sveto maše
Končni blagoslov
Ob Blagoslovu novega župnišča
Kar nekaj razlogov je, ki so privedli do zaključka in odločitve o novogradnji župnišča. Stari objekt, je bil energetsko potraten in slabo toplotno izoliran. V današnjem času je to še posebej pomembno. Nujna je bila obnova kopalnice. Veroučne učilnice in kapela so bile brez sanitarij. Elektro in vodovodne inštalacije so bile dotrajane. Spodnji bivalni prostori so bili vlažni. Kljub velikemu objektu ni bilo prostora za Karitas. Vse to je privedlo do odločitve gospodarskega sveta, da se gre v novogradnjo. Idejno zasnovo, smo konec leta 2017, zaupali arhitektu Matija Marinko u.d.i.a. Upošteval je želje in pripombe vseh, ki bodo župnišče uporabljali. Kmalu se je pričelo urejati dokumentacijo in zbirati ponudbe za izvajalca del. Pogodba o gradnji se je podpisala konec marca 2019 z podjetjem Žerjal d.o.o. >>
Takoj po prejemu gradbenega dovoljenja v juniju 2019, se je pričelo z gradnjo. Da je gradnja potekala tekoče in hitro, je bilo potrebno veliko usklajevanj vseh, ki so pri tem sodelovali. Opravljeno je bilo ogromno delovnih ur, mojstrov vseh vrst. Poleg tega tudi številne prostovoljne delovne ure. Vse to je pomagalo, da se je čez dve leti gradnja zaključila in se je 31. avgusta 2021 pridobilo tudi uporabno dovoljenje. Novo župnišče je moderen in hkrati v središče Rovt, lepo vključen objekt. Prostori so funkcionalni in udobni. Stavba je odlično toplotno izolirana in opremljena prezračevalnim sistemom. Dobili smo sodobno stanovanje ter pisarno za župnika. V spodnjem delu je še skladišče za Karitas, ter kotlovnica. V pritličju sta dve učilnici, kapela ter pomožni prostori. V mansardi je dodatno stanovanje, prostor za pevce, arhiv, pisarna za Karitas ter dvorana za mladinsko dejavnost. Poleg tega je okolica župnišča urejena in se lepo vključi v središče vasi.
Vse to je seveda tudi veliko stalo.
– Skupni znesek vseh odhodkov za župnišče je 336.000,00 €
Prihodki za župnišče so bili naslednji
– Začetni kapital, (prodaja zemljišč in drugo) 106.000,00 €
– Namenske donacije faranov za župnišče 120.000,00 €
– Kredit Škofije Ljubljana 25.000,00 €
– Donacija Škofije Ljubljana 25.000,00 €
– Drugi Kredit 60.000,00 €
Od kreditov imamo trenutno še za poravnati cca 50.000,00 €
Zato poskušajmo s skupnimi močmi to številko čim prej zmanjšati.
Narejeno je veliko delo. Lahko smo ponosni ,da nam je s skupnimi močmi uspelo. Zato je prav, da smo hvaležni.
Vsem donatorjem, ki so vsak po svojih močeh pomagali.
Vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom pomagali.
Vsem podjetjem in podjetnikom ki so naredili svoje delo korektno in ugodno, marsikdaj tudi zastonj.
Vsem, ki so darovali les in drug material.
Gospodarskemu svetu in gospodu župniku
In seveda Bogu, da nam je s svojo previdnostjo vse to omogočil.
Še enkrat hvala vsem skupaj
100 letnica zvonov v župnijski cerkvi 1922 – 2022
Do leta 1858 je imela župnijska cerkev tri zvonove, v skupni teži 4.200 kg. Vlil jih je Anton Samassa v Ljubljani 1856. Na slednjem, ki je bil na Praprotnem brdu do svetovne vojne je bil napis: N. 1120 Opus Ant. Samassa Labaci 1856 s podobami: Marije Vnebovzete, svetega Križa in Presvete Trojice. Leta 1880 je vlil Albert Samassa štiri nove zvonove. Od prejšnjih sta se vzela večji in zadnji v račun, srednji se je oddal na Praprotno brdo. Novi zvonovi so tehtali:
1. bis 1862 kg s podobami Sveti Križ, Sveti Mihael, sveti Peter in Pavel in sveti Andrej, 1880, N. 1038 Albert Samassa;
2. glas e 1083 kg, s podobami Sveti Križ, sveti Jožef, sveta Marija, leta 1880, N. 1037, Albert Samassa.
3. Gis, 525 kg, s podobami Sveti križ, sveti, sveti Jožef, sveti Janez, 1880, N. 1036, Albert Samassa;
4. Cis, 250 kg, s podobami, sveti Križ, Sveti Lavrencij, sveti Florijan, N. 1035, leta 1880, Albert Samassa.
Dne 20. 2. 1917 na pustni torek so jih pobrali za vojno vsled pomanjkanja bakra in cina, št. 1 in 2, večja dva. Vrgli so jih iz zvonika v sneg in oba sta se razdrobila, eden na 15 kosov, drugi na 9 kosov. Žalosten prizor!. Nekaj drobcev so pobrali ljudje v spomin na žalostne čase. Leta 1917, dne 7. 9., so odvzeli še št. 3. Ostal je le še številka 4, ki je sameval do konca leta 1922, dokler se ni oddal na Praprotno brdo.
Leta 1922, dne 29. 11., so se posvetili v livarni strojne tovarne in livarne v Ljubljani (naslednik Samassa) 4 novi zvonovi: Skupna teža: 4259 kg
1. H, v teži 2113,5 kg, s podobo svetega Mihaela, N. 473
2. Dis, v teži 1039 kg, s podobo Matere Božje, N. 474
3. Fis, v teži 644,5 kg s podobo svetega Florijana, N. 475
4. Gis, v teži 462 kg s podobo Svetega Lavrencija, N. 476
Plačal se je kilogram po 115 kron, skupaj 570.970 kron
Montiranje je izvršil Jurij Oblak, kovač v Lučinah v adventu tega leta. Občina je dala 351.338 kron, ostalo je šlo iz cerkvenih dohodkov. Za Božič leta 1922 so zapeli. Glavna zasluga, da imajo Rovtarji take zvonove, gre gospodu Francu Kunc, tedanjemu županu in posestniku, po domače Osredčanu.
Nove zvonove je prebivalstvo povsod sprejelo zelo slovesno. V Zvonarni v Ljubljani, kjer so jih naložili na svetega Andreja dan, 30. novembra 1922 na bogato okrašene vozove. Vozili so jih: Janez Kavčič in sin Franc – Godobolski, Franc Skvarča – Spodnji Grampovški, Janez Jurca – Petrovč in Janez Kunc- Osredčan. Na Vrhniki so prenočili in 30. 11. so prišli v Rovte ob 17 uri. Sprejem je bil pri Bolkovcu. Do Vrhnike jim je šla naproti »narodna godba« in pomožna priprega konj. Mlajev je bilo postavljenih od Cesta do Rovt 100. Slovesnost se je končala v cerkvi z zahvalno pesmijo in blagoslovom. Ustno izročilo še pove, da je vsak voznik v dar dobil minijaturo zvona, ki ga je bil vozil. Ob šestdesetletnici novih rovtarskih zvonov, dne 28. 11 1982 je župnija dobila zvonjenje na električni pogon. V letu 2003 je bilo zvonjenje precej predelano. Namesto lesenih jarmov so zvonovi na kovinskih jarmih in ležajih. Mehanska dela je opravil Jože Leskovec iz Petkovca, avtomatizacijo in elektrifikacijo pa z računalniškim nastavljanjem ure in zvonjenja diplomirani ing. Matjaž Klopčič (KRN) iz Ljubljane.
Nad zakristijo je v malem zvoniku še en zvon, navček iz leta 1966, ki pa se ne uporablja, težak 70 kg
PESEM V ČAST NOVIM ZVONOVOM:
Bodite pozdravljeni, o vi, novi zvonovi, ki ste došli k nam!.
Z veselim petjem ste nam slavljeni, z veselim srcem gremo naproti vam.
Je zdaj zvonik naš skoraj prazen, samo tovariš eden je ostal,
vse druge nam je kot za kazen ugrabila vojna, ki svet jo je brezvestni dal.
Zdaj v Rovtah »KVIŠKU SRCA« vsi recite, veseli zadovoljni vsi bodite,
saj zguba naša povzročena plačala je dobrota srčna mila.
Zvonovi novi naši v božjo čast zvonite, k molitvi milo nas vodite
in duše k Bogu nam peljite!
Še danes ti naši zvonovi zvonijo, prav lepo in slovesno pojo.
Ob smrti naših predragih župljanov, naznanjajo grenko, boleče slovo.