Spomin na žrtve totalitarnih režimov Rovte 23 avgust 2020

Nova Slovenska zaveza, območni odbor Rovte
Nedelja, 23. avgusta 2020 ob 15h spominska maša na trgu pred v cerkvijo Sv. Mihaela v Rovtah, ter k spominska slovesnost ob 75-letnici genocida nad prebivalci Rovt in Slovenskim narodom ter Evropskem dnevu spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Sveto mašo za padle domobrance, žrtve prve in druge svetovne vojne ter vojne za Slovenijo je daroval murskosoboški škof msgr. dr. Peter Štumpf.
Slavnostna govornika bosta, profesor zgodovine mag. Jurij Pavel Emeršič in arheolog dr. Anton Velušček.

Sveta maša – avdio arhiv Ivan Hercog – Radio Vatikan

Uvodna misel in pozdrav za nedeljo 23. avgust 2020,

V začetku te maše prav lepo pozdravim vse navzoče, posebej škofa dr. Petra Štrumpfa, ki letos obhaja 30-letnico svojega mašniškega posvečenja in vse duhovnike ter vse, ki vam je pri srcu zgodovinski spomin dogodkov izpred 75 let.
Obhajamo nedeljo, Gospodov dan. Ta je posebna. Posvečena je evropskemu dnevu spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov. Župnija Rovte je bila v tem pogledu zelo močno prizadeta, zlasti po koncu druge svetovne vojne. Zato se bomo danes pri maši spomnili vseh nedolžnih žrtev po vojni pobitih brez sodbe ali dokazov krivde. Molili pa bomo tudi za vse, ki so to delali in izvrševali. V božji besedi besedi in molitvi najdemo moč za odpuščanje in pomiritev.
Evangelij današnje nedelje nam govori o Cerkvi, ki jo je Jezus postavil na skalo Petrove vere. Vsi, ki smo bili krščeni in smo prejeli Svetega Duha, pripadamo tej Cerkvi, smo božje ljudstva nove zaveze. Papež Frančišek, ki vodi Cerkev, ob nedeljah sklene svoj nagovor po molitvi angelovega češčenja: »In ne pozabite moliti zame«. Papež in škofje, ki vidijo Cerkev, potrebujejo naše molitve, kajti delo v Cerkvi je večkrat podobno, ne več vinogradu, ampak kamnolomom, spričo razmer v katerih živimo. Kljub temu bodimo pričo božje ljubezni do nas samih in do vseh ljudi.
Janez Petrič

Homilija msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

Homilija msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof

Prošnje prebrala Judita Treven

* Za vse med vojno in po vojni kruto pobite domobrance in druge žrtve, ki so darovali življenje za Boga, narod in domovino. Niso umirali s kletvijo, pač pa z molitvijo na ustih.
Naj nikdar ne pozabimo njihovih imen in trpljenja in naj bodo naši priprošnjiki pri Bogu.

* Za naše izseljence, ki so morali ob koncu vojne na hitro zapustiti rodno domovino. Tujina je postala njihova domovina in njihov grob, njihova srca pa so gorela za Slovenijo. Naj v miru počivajo, kjerkoli že so, njihova pripadnost slovenstvu pa naj živi naprej v njihovih potomcih.

* Za Slovensko cerkev. Toliko duhovnikov je pretrpelo mučeniško smrt, leta preživelo v zaporu, moralo v izgnanstvo, ali pa so bili zasramovani, šikanirani, poniževani in deležni nenehnih zasliševanj in zasledovanj. Gospod, ozri se na vse te velike žrtve tvojih služabnikov in obudi po njihovem zgledu v našem narodu nove duhovne poklice, ki bodo v gorečnosti in svetosti služili tebi, narodu in domovini.

* Za našo domovino in naše voditelje. Evropski poslanci so leta 2009 z veliko večino sprejeli Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, kjer izražajo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi. Med drugim tudi poudarjajo, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.
Naša država te resolucije ni ratificirala.
Gospod, daj našim voditeljem volje in modrosti, da bodo ratificirali ta pomemben dokument in s tem dali podlago vsem demokratičnim procesom v naši domovini.

Namen maše, nagovor Očenaš in podelitev miru

Janez Petrič zahvala in zaključek maše

Spominska slovesnost – avdio arhiv Ivan Hercog – Radio Vatikan

Spominska slovesnost, Rovte 23. avgust 2020

REKVIEM

Jaz tokrat praznoval ne bom
ne konca vojne in ne zmage,
zaprl se bom v svoj tihi dom
in molil za Slovence svoje drage.
Za njih bom molil, ki so nekoč
Bili rdeči, beli, plavi
In vsak v svobodo svojo zroč,
Izginili v gorja poplavi.
Naj »lux perpetua« zdaj sveti vsem,
ki v breznih in grobovih spijo
in »requiem aeterna« njih kostem,
kjerkoli trhle še ležijo.

Maj 1995                 Tone Ferenc

Slovensko himno zapel Logaški vokalni kvartet
Rekviem (Tone Ferenc), recitirala Katarini Lenarčič
Pozdrav vseh in uvodni nagovor, Judita Treven

Obeležujemo 75-letnico genocida nad prebivalci Rovt in nad Slovenci.

Obeležujemo evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov

Zbrani smo na nedeljo 23. avgusta, ko obeležujemo Evropski dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. Ta dan je razglasila Evropa l.2009 z RESOLUCIJO O EVROPSKI ZAVESTI IN TOTALITARIZMU, ki je Slovenija žal ni ratificirala.

Vseh žrtev vojne in povojnih izvensodnih pobojev smo se spomnili pri maši.

Je pa ta dan tudi v zavesti faranov Rovt posebej zaznamovan. Na ta dan l.1993, bila je prav tako nedelja, so bile v Rovtah slovesno blagoslovljene farne spominske plošče. Z njimi smo rovtarske fante in može, ki so bili po koncu vojne zverinsko pomorjeni in odvrženi neznano kje, simbolno vrnili v domači kraj in jim postavili obeležje ter jih tako iztrgali zgodovinski pozabi.

Jože Možina v svoji knjigi Slovenski razkol takole zapiše:«Ko je nova oblast po vojni dajala na tehtnico vrednost človeških življenj na eno in radikalne politične cilje na drugo stran, se je brezkompromisno odločila za slednje. Po boljševističnem vzoru, ki mu je sledila v vojni, je po vojni, ko je v Evropi nastopil mir, dala pobiti vse polnoletne pripadnike oborožene protirevolucije in številne druge, ki so ji prišli v roke.«

Nagovor zgodovinar mag. Jurij Pavel Emeršič

Nagovor mag. Jurij Pavel Emeršič

mag. Jurij Pavel Emeršič – avdio – Radio Vatikan

Revulucija je v Rovtah terjala zelo velik davek. Kar 312 občanov Rovt je bilo žrtev revolucije, od tega jih je bilo kar 85% umorjenih v povojnih pobojih. Občina Rovte je, glede na število prebivalcev iz popisa l.1937, izgubila zaradi vojne več kot 16 odstotkov prebivalcev, večino, skoraj 14 odstotkov življa v občini je pomorila revolucionarna stran. Po grobih ocenah je bilo v Rovtah pomorjenih okoli 90 % vseh moških v starosti 18-50 let, zato govorimo o pravem genocidu nad prebivalci Rovt.

Ljudje se spominjajo, da so v letih po vojni bile v cerkvi same črne rute, moških praktično ni bilo več. A matere in žene niso smele spraševati, kje so njihovi možje in sinovi. To veliko bol so morale tiho nositi v svojih srcih, poleg velikih skrbi, kako preživeti. V veliko oporo v teh časih jim je bila vera.

O Revoluciji v Rovtah, Judita Treven
»Oj Doberdob« zapel Logaški vokalni kvartet

Jože Možina poleg pomorjenih pripadnikov protirevolucije omenja še »številne druge«. Kdo so to bili?

V našem kraju so to bili povečini možje z družinami, ki so med vojno bili doma in skrbeli za svoje domačije in družine. Niso se pridružili ne eni ne drugi strani. Po končani vojni je bil s strani takratnih oblasti izdan razglas, da se morajo iti javit v Logatec vsi tisti moški , ki so ostali doma. Nič hudega sluteč se je iz Rovt šlo javit 94 moških, 64 izmed njih se jih nikdar več ni vrnilo v domači kraj. Tisti, ki so si vzeli pravico odločati o življenju in smrti, so jih obsodili na smrt neznano kje. Domnevamo, da v kraških breznih, ki jih v naši okolici ne manjka. Do danes nismo našli niti enega groba naših rojakov. In do danes nimamo odgovora, zakaj so bili kruto umorjeni.

Zato smo se letos odločili izpostaviti ta del naše polpretekle zgodovine, ki ostaja med nami neosveščen in nepredelan, saj se o tem, razen nekaj člankov v prvih letih po osamosvojitvi, ni pisalo. O tem se je le na tihem govorilo med ljudmi..Ostaja pa v spominu starejših kot eden najbolj groznih in krivičnih obdobij naše polpretekle zgodovine.

Osrednjo vlogo ima pri tem Korenčanova klavnica, imenovana tudi Logaška klavnica.

Judita Treven – »Jože Možina o vojnih in povojnih dogodkih v Rovtah«
Del nagovora, arheolog dr. Anton Velušček

Nagovor dr. Anton Velušček

dr. Anton Velušček – avdio – Radio Vatikan

»Slovenec sem« zapel Logaški vokalni kvartet (Lovro Grom, Andrej Grom, Marko Škrlj, Janez Gostiša ml.)
Judita Treven zahvala vsem
in zaključna pesem »Moja Domovina«

Galerija slik

Vsi posnetki na YouTube