Predstavitev Župnije sv. Mihael Rovte

1. ŽUPNIJA ROVTE, Rovte 95, 1373 Rovte

2. ŽUPNIK: Janez Petrič, župnik župnije Rovte, od 15.08.1990

3. Župnija sv. Mihael Rovte

Zupnijska cerkev sv. Mihael Rovte Zupnijska cerkev sv. Mihael Rovte

Župnijska cerkev Sv. Nadangela Mihaela v Rovtah

4. OSNOVNI PODATKI O ŽUPNIJI: 

  • Kraj sam je bil naseljen že v davnih časih. Rovte – izraz pride od besede rovati, rujem laze, kar pomeni iztrebiti gozdove in napraviti njive, senožeti, itd.

  • Župnija obsega sosesko sv. Mihaela (Rovte, Žibrše), sosesko sv. Nikolaja na Praprotnem brdu in sosesko sv. Hieronima na Petkovcu.

  • Župnijska cerkev stoji na nadmorski višini 700 m . Vse tri cerkve se prvič uradno omenjajo leta 1526. Rovte so spadale pod pražupnijo Vrhnika. Vikariat je bil ustanovljen 2.7.1694. Župnija je bila ustanovljena leta 1862. Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1733 (letnica na tramu). Posvečena je bila 13.8.1733 (Erneszus Amadej Attems), na kar spominja vzidana kamnita plošča v prezbiteriju.

  • V prizidku župnišča je zimska kapela iz leta 1995, narejena po načrtih arhitekta Bogdana Dacarja.

  • Danes ima župnija okrog 1430 prebivalcev. V kraj se priseljuje vedno več ljudi, ki gradijo nove hiše.

  • V zadnjem stol. je iz župnije izšlo 6 duhovnikov in 4 redovnice, pred letom 1900 pa 7 duhovnikov in 11 redovnic.

5. PODRUŽNICE:

Sv. NIKOLAJ na Praprotnem brdu (720m)

Podružnična cerkev sv. Nikolaj (Miklavž) Praprotno Brdo

  • Cerkev stoji na griču, pol ure hoda od farne cerkve .Sezidana je bila sredi 15.stol. Prvič se omenja l. 1526 v zapisku cerkvenih dragocenosti. Ime stavbenika ni znano. Oltarji so trije baročni in so rokodelsko delo iz srede 19. stol. Vsi so leseni. Glavni oltar je posvečen sv. Miklavžu, stranska pa Materi božji in sv.Florijanu. Vsi oltarji so bogati po kipih. V letu 2006 je bila cerkev obnovljena, (nov zvonik, bakrena kritina, nov omet na celotni cerkvi, v zakristiji in pod zvonikom, prenovljeno je bilo ostrešje in zamenjana stara kritina z novo, bakreni žlebovi, nova vrata, kupljena sta bila dva nova zvonova v Žalcu, urejena je bila okolica cerkve, napeljan nov strelovod).

  • Ustaljene maše:
    • na god sv. Florjana (4. 5.) gre iz Rovt procesija, kjer je nato sv. maša 
    • na Marjetno nedeljo, po godu sv. Marjete Antiohijske v mesecu juliju je žegnanje z darovanjem za cerkev.
    • Na god evangelista Luka (18.10.) ob spravljanju poljskih pridelkov.
    • Na god sv. Miklavža (6.12.) zavetnika cerkve

Sv. HIERONIM na PETKOVCU (691M)

Podružnična cerkev sv. Hieronim Petkove  Podružnična cerkev sv. Hieronim Petkove

  • Cerkev stoji na razglednem griču in je baročna. Letnica zidave ni znana. Cerkev se prvič omenja leta 1526 v protokolu cerkvenih dragocenosti. Barokizacija cerkve se je izvršila l. 1721 (letnica na zvoniku). Ime stavbenika ni znano. Oltarji so trije in so baročni. Vsi so leseni. Glavni oltar je iz leta 1855, stranska oltarja pa iz konca 19. stol. Za god sv. Vida je v glavnem oltarju slika sv. Vida. Križev pot je delo neznanega slikarja iz srede 19. stol. Pred tem je bil nameščen v farni cerkvi na Zaplani. V glavnem oltarju je kip sv. Hieronima, v stranskih pa sta kip Lurške Marije in kip Srca Jezusovega. Kipi so leseni. V dveh linah v stenah sta zelo stara kamnita kipa Matere božje z detetom Jezusom in kip Žalostne Matere božje oba iz 16.stol.
    Zvonovi so trije bronasti. Najstarejši drugi zvon ima letnico 1757 (650 kg). Je delo Tvrdke Hoss iz Ljubljane in je posvečen sv. Hieronimu.

    • Ustaljene maše:
      • na 4. velikonočno nedeljo, nedeljo duhovnih poklicev
      • Prošnja procesija v torek pred Vnebohodom
      • Na god sv. Vida (15.6.), ko je tudi blagoslov vode za kropljenje.
      • Na Lovrencovo nedeljo (nedelja po 10. avgustu), ko je žegnanje, takrat je tudi darovanje za cerkev.
      • Na god sv. Hieronima (30. 9.), zavetnika cerkve
    • Cerkev so Petkovčani nekaj let obnavljali. Nova fasada, prekrit zvonik z bakreno pločevino, popravila strehe, elektrifikacija zvonov, strelovod. Iz časa turških vpadov je ohranjen oporni zid okrog cerkve, ki je služil za obrambo pred Turki. Blagoslov obnovljene cerkve je bil na Lovrencovo nedeljo 14. 8. 2005. Ob veliki udeležbi vernikov je blagoslov opravil prelat Božidar Metelko.

    ŽUPNIJSKA CERKEV SV. NADANGELA MIHAELA V ROVTAH

    • leta 1908 je cerkev stala sredi pokopališkega obzidja, ki je bilo tega leta porušeno. Zidana je v baročnem slogu. Letnica na tramu 1733 pomeni najbrže letnico barokizacije cerkve. K njej je na zahodni strani prizidan zvonik. Ime stavbenika ni znano. Oltarji so trije. Glavni je posvečen sv. nadangelu Mihaelu, stranska pa Brezmadežni in sv. Lovrencu. Glavni oltar je veličastno umetniško delo iz kamna in marmorja. Napravil ga je kamnosek Ignacij Čamernik iz Ljubljane leta 1911. Stranska oltarja sta iz leta 1912 in sta baročna. Slika za glavnim oltarjem je delo slikarja Simona Ogrina iz Vrhnike iz leta 1914. Predstavlja boj nadangela Mihaela z zavrženimi angeli. Križev pot je delo slikarja Modrijana iz Rovt in nosi letnico 1858. Ob glavnem oltarju so kipi sv. Avguština, sv. Martina in sv.Petra in Pavla.

    • Orgle so mehanske in so iz leta 1891 delo bratov Rieger iz Jagerndorfa v Šleziji. Zvonovi so štirje bronasti iz leta 1922, uliti v strojni tovarni in livarni Samassa v Ljubljani v skupni teži 4259 kg. Nosijo podobe sv. Mihaela, Matere božje, sv. Florjana in sv. Lovrenca.

    • Klopi v cerkvi so iz leta 1898, delo Primožiča iz Žirov. Obhajilna miza je delo kamnoseka Ignacija Čamernika iz leta 1909.

    • Krstni kamen je po načrtih ing. Bitenca napravil kamnosek Stane Vodnik iz Podutika pri Ljubljani 1958.

    • Barvna okna so delo akademskega slikarja Staneta Kregarja iz leta 1976.

    • Na prižnici iz leta 1848, so upodobljeni reliefi treh božjih kreposti : vera, upanje in ljubezen.

    • V zadnjih letih je bil obnovljen zvonik z novo baročno obliko in bakreno kritino (Šušteršič iz Logatca), napravljena avtomatizacija zvonenja (Klopčič iz Ljubljane), v letu 2008 pa nova fasada na cerkvi, nova vrata in okna na zakristiji. Leto prej je bilo obnovljeno ostrešje in položena nova kritina z žlebovi in obrobami. Vsa opravljena dela je ob 265 letnici posvetitve cerkve 14.9.2008 blagoslovil ljubljanski pomožni škof, dr. Anton Jamnik.

    6. KDO JE ZAVETNIK IN KDAJ JE ŽEGNANJE

    Zavetnik župnije je sv. nadangel Mihael, ki goduje 29.septembra. Na zadnjo nedeljo v septembru praznujemo Mihelovo nedeljo in je tudi žegnanje. Ob tej priliki pri maši pevci na koru zapojejo Mihelovo pesem, rojaka in duhovnika Mateja Trepala (1874- 1936). Takrat je tudi darovanje za cerkev. Včasih je bil na žegnanje tudi sejem. Danes tega ni več. Še vedno pa se na to nedeljo radi vračajo domov rojaki od vsepovsod.

    7. KDAJ SO URADNE URE

    Posebno določenih uradnih ur še ni. Najbolj zanesljivo se dobi duhovnika po vsaki maši.

    8. STALNI DOGODKI

    • Redna nedeljska maša ob 7.30 in 10 uri, ter ob zapovedanih praznikih. Delavniške maše so v večernem času ob 18. oziroma 19. uri, ob sobota samo občasno

    • Blagoslov butar in zelenja na cvetno nedeljo pri kapelici nasproti župnišča ob 10 uri. Obredi velikega tedna na Veliki četrtek, Veliki petek in Veliko soboto zvečer.

    • Blagoslov velikonočnih jedil na Veliko soboto v Rovtarskih Žibršah, v cerkvi na Petkovcuin v Rovtah.

    • Velikonočna procesija skozi naselje Rovte na Veliko noč ob 7 uri zjutraj.

    • Markova procesija na god sv. Marka, skozi naselje Rovte

    • Florijanova procesija iz Rovt na Praprotno brdo (4.5.).

    • Prošnja procesija na Petkovec od Petrovčeve kapelice v cerkev na Petkovcu, v torek pred Vnebohodom.

    • Telovska procesija v nedeljo po prazniku Svetega Rešnjega Telesa skozi naselje Rovte (bogoslužje pri štirih kapelicah ob cesti).

    • Sv. maša in bogoslužje za rajne na pokopališču na praznik Vseh svetih (1.11.) popoldne ob 14.uri in molitev rožnih vencev za rajne v cerkvi ob 17.uri.

    • Šmarnična pobožnost v maju ob 19.uri, ob nedeljah pri različnih kapelicah v župniji, popoldne ob 18.uri.

    • Križev pot ob nedeljah ob 14.uri v postnem času in ob petkih pred sv. Mašo.

    • Rožni venec v mesecu oktobru med tednom pred sv. mašo, ob nedeljah ob 14.uri.

    • Celodnevno češčenje je v župniji dvakrat:
      • V soboto pred 5. postno – Tiho nedeljo
      • in na soboto v oktobru (od 6 do 12.oktober).
    • Polnočnica za Božič.

    • Srečanje BIO v župnijski cerkvi na zadnjo nedeljo v avgustu.

    • Udeležba starejših in bolnih na srečanju BIO na Brezjah v juniju.

    • Dobrodelni koncert župnijske Karitas v začetku novembra.

    • Srečanje zakonskih jubilantov v novembru.

    • Srečanje 50 – letnikov v župniji.

    • Srečanje pevcev ob godu Sv. Cecilije.

    • Prvo obhajilo v župniji.

    • Birma v župniji (vsaki dve leti).

    9.KATERE SKUPINE DELUJEJO V ŽUPNIJI

    • Župnijska Karitas od leta 1994

    • Župnijski pastoralni svet,

    • gospodarski svet,

    • bralci beril,

    • ministranti,

    • molitvena skupina,

    • pevci (otroški cerkv.pevski zbor, mladinski cerkveni pevski zbor in mešani cerkveni pevski zbor.),

    • ključarji,

    • veroučne skupine od 1. do 9.razeda

    10.ZANIMIVOSTI KRAJA IN LJUDI

    • Poleg treh cerkva je še 25 kapelic in znamenj. Posebna zanimivost in žalosten spomin v kraju, je kapela poleg cerkve, na kateri je vklesano 218 imen mož in fantov pobitih po drugi svetovni vojni. Številka ni dokončna. To so domačini za katere se ne ve, kje so pokopani. Kapela nasproti župnišča iz leta 1944, nosi imena pobitih pred tem časom, ne glede na kateri strani so se borili.(knjiga Janka Mačka ; Rovte v viharju vojne in revolucije)

    • V Rovtarskih Žibršah imajo poseben običaj božične devetdnevnice. Od hiše do hiše nosijo Marijin kip, molijo rožni venec, posebne molitve in pojejo. Ta pobožnost se je obdržala tudi med drugo svetovno vojno in se ni nikoli prekinila, tako traja že 70 let.
      V Rovtah je veliko ljudi, ki se ukvarjajo s predelavo lesa (mizarstvo) in živino rejo. Ljudje so delavni in pridni.To se je zelo izkazalo po drugi vojni, saj so morali vsi pomagati drug drugemu, da so preživeli, tudi z gradnjo hiš. Na ta način so se sami izučili raznih poklicev.

    • S strani uradne politike ni bilo razumevanja za kraj in ljudi,kar pa se je v zadnjih časih le spremenilo

    • Za sam kraj je pomembna osnovna šola, krajevna knjižnica, oddelek glasbene šole, dom krajanov, gasilski dom, vrtec in pošta.
      Stara zanimivost kraja je vodovod na »trkač« iz leta 1911, čeprav danes ne dela več.Res pa je, da imajo ljudje po zaselkih še vedno kapnico.

    • Posebnost Rovt so tudi »vahči«. To so majhni pečeni hlebčki, ki so jih včasih pekli za praznik vseh svetnikov. Otroci so šli »vahče brat« predvsem iz revnih družin.