23. avgust, evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Uvodni nagovor

Praznik obeležujemo na dan podpisa sporazuma, s katerim sta si totalitarna režima – nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza – 23. avgusta 1939 razdelili Vzhodno Evropo.

Evropski parlament je 23. avgust razglasil za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov 2. aprila 2009 s posebno resolucijo.

Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino, če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju.

Evropski parlament je poudaril pomembnost tega, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe. Z vidika žrtev je vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil ali ubijal.

Zaradi vsega tega je Evropski parlament v resoluciji pokazal spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi, se poklonil vsem, ki so se bojevali proti tiraniji in zatiranju, ter obnovil svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic. Evropski parlament je poudaril pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave, ter znova potrdil svoje enotno mnenje proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.

Sprava, ki jo je mogoče doseči le s priznanjem odgovornosti, prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.

V Rovtah imamo prav zaradi zgoraj navedenih dejstev prav posebno moralno odgovornost , da obeležujemo ta dan in se v srcih spominjamo tistih naših krajanov , ki so se med prvimi zoperstavili enemu najhujšim totalitarizmu.

Zato se pred začetkom svete maše vprašajmo ali je naš spomin in odnos do njih vreden njihove žrtve.

Pridiga gospod Janez Petrič

Prošnje:

* Prosimo te za papeža Frančiška, naše škofe in duhovnike, da vneto delajo za dobro in ostanejo stanovitni v veri upanju in ljubezni.

* Gospod Jezus, v občutljivem trenutku pred smrtjo si prosil Očeta za edinost med svojimi učenci. Prosimo te, da v svojem Svetem Duhu uslišiš naše prošnje za edinost med kristjani, v družinah in narodu.

* Gospod Jezus, razsvetli nas, da si bomo resnično želeli trdne edinosti in sprave med kristjani in med nami vsemi v domovini.

* Naj se kot kristjani trudimo za blaginjo in zdravo življenje v družbi, pa tudi za kritičnost, kadar se s prefinjeno lažjo oznanjajo neresnica, moralna izprijenost in kultura, ki nasprotuje življenju.

* Še posebno navdihni  mlade, da bodo zavrnili predsodke in zamere starejših generaciji in bodo začeli spodbujati svobodno mišljenje povezane in spravljene družbe.

* Prosimo te, da se ne bi pritoževali nad neodgovornostjo drugih, ampak bi najprej sami rasli v malih odgovornostih vsakdanjega življenja.

* Prosimo te, da bi odgovorni zaznali namero tistih , ki si prizadevajo na kakršni koli način avtoritarno ali totalno prevzeti oblast in jim to preprečiti.

* Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje. Zato te prosimo; naj Tvoj Duh zaveje med možmi in ženami, ki nas vodijo, da bodo delovali demokratično za pravičnost in razvoj domovine.

* Jezus, ti si vir resnične edinosti. Vsem ki so se odzvali klicu za obrambo vere, naroda in domovine in so mučeniško umrli, podeli slavo večnega življenja.

* In še po osebnem namenu.

Gospod Jezus, ti rad uslišiš vsakega, ki zaupno kliče k tebi; prosimo te usliši naše prošnje. Ki živiš in kraljuješ vekomaj.

Amen.

Pozdrav miru in sprave

Danes , ko se spominjamo vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov je prav, da se še posebno spomnimo tistih, ki so novembra leta 1944 pred cerkvijo postavili kapelo Matere božje. Oni takrat mrtvih niso delili na naše ali vaše in vanjo vklesali vsa imena do takrat znanih žrtvah vojne. V duhu tega dejanja si sedaj podajmo roke.

Zaključna pesem: Zmagala si, Devica, slavna, zmagala kačo pekla