Mašo v somaševanju je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih
Rovte 27. maj 2017
Berilo – Ivica Furlan
Evangelij – Kancijan Čižman
Homilija ob 10 – obletnici smrti misijonarja Janka Slabeta
Pisatelj pisma Hebrejcem pravi:« Spominjajte se svojih voditeljev, ki so vam oznanili Božjo besedo. Še in še motrite, kako so izstopili iz življenja in posnemajte njihovo vero. Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke« (Heb 13, 7-8).
Te svetopisemske besede lahko v vsej polnosti obrnemo na g. Janka Slabeta, vašega rojaka in misijonarja ob 10. obletnici njegove smrti.
Duhovnik mora biti najprej dober človek, iskren, vztrajen, ljubezniv, krotak, pravičen, sposoben treznega odločanja v presojanju ljudi in dogodkov. Duhovnik mora biti človek močne volje, pošten, zvest dani besedi, pripravljen druge poslušati, imeti odprto srce, odprte roke in odprte oči za ljudi svojega časa. Duhovnik mora biti veder, potrpežljiv, samostojen, plemenit, dosleden, skratka kakor odprt vrč, da se vanj natoči človeška in Božja žlahtnina. Marsikatero teh odlik je imel in si jih je pridobil g. Slabe.
Obudimo danes tri spomine nanj.
Prvi spomin je spomin trpljenja. Ta spomin je ves zajet v presveti evharistiji, kjer vedno obhajamo trpljenje, smrt in vstajenje Božjega Sina. Jezus pravi:«Vi ste tisti, ki ste vztrajali z menoj v mojih preizkušnjah« (Lk 22, 28).
G. Janko se je srečal s trpljenjem že v zgodnji mladosti. V družini je bilo osem otrok. Drug ob drugem so se brusili, vzgajali in tudi marsikaj potrpeli. Ko je bil star eno leto, je na krut način izgubil očeta. Razne preizkušnje so ga spremljale skozi šolanje, zasliševala ga je udba in ga ovirala na poti v duhovništvo. Potrpeti je bilo treba v semenišču v Pazinu, daleč od doma in v drugi republiki. Mnogovrstne preizkušnje so spremljale njegovo misijonsko delo na Madagaskarju in na koncu več letna bolezen, ki mu je onemogočila ponovno vrnitev v misijone.
Drugi spomin je spomin smrti in vstajenja. O spominu smrti in vstajenja pravi evangelist sv. Matej:«Zemlja se je stresla in skale so se razpočile. Grobovi so se odprli in veliko teles svetih, ki so umrli, je vstalo » (Mt 27, 51-52 b). Jezus tu govori o premagani smrti in o vstajenju. Gospod Janko je v času bolezni začutil, kako mu pojemata življenje in začasnost človeškega bivanja.
Čeprav je občudoval Slovenijo, Istro in Madagaskar, slovenske hiše, mline, žage in kašče ter druge lepote narave, je spoznal, da je vse, kar je na zemlji, minljivo in končno. In ta misel na smrt ga ni napolnila z žalostjo, ampak mu je odpirala pogled k novim razsežnostim in novim obzorjem. S smrtjo se njegovo življenje ni končalo. Vrnil se je k svojemu Stvarniku, k Bogu svojega veselja in svoje mladosti, pa tudi k svojemu zemeljskemu očetu, ki ga je v življenju komaj poznal. Jezus Kristus, ki ga je obdaril z duhovništvom in misijonskim poklicem, ga je pred desetimi leti poklical k sebi, da bo deležen blaženega vstajenja in večnega življenja.
In tretji spomin je spomin Cerkve. Pri g. Janku se spomin trpljenja, smrti in vstajenja prelije v spomin Cerkve. Cerkev zajema vse narode in ljudstva in ima dolžnost širiti Kristusovo vero in odrešenje. G. Janko je zarana začutil v sebi veselje do misijonov. Tukaj v Rovtah so že davno bile razvite in ponujene razne misijonske pobude, ob katerih so verni lahko sodelovali in spoznali svoje življenjske usmeritve. Svoj misijonarski poklic je Janko preverjal in se nanj pripravljal skozi gimnazijske in bogoslovne študije, da se je potem lahko skozi 25 let razdajal bratom in sestram Malgašem in drugim z govorjeno in pisano besedo v korist vesoljne in celotne Cerkve.
Naj si g. Janko tudi sedaj prizadeva za seboj pritegniti v nebesa na tisoče ljudi, ki mu jih je Jezus zaupal, katerim se je razdajal, jih evangeliziral in učil ter jim izkazoval svojo skrb in ljubezen. Zato si lahko mislite, da želi biti še naprej prisoten med nami in med Malgaši.
Dragi Janko, hvala Ti za vse, kar si naredil za misijone in za nas. Ko se vsak večer spušča mrak na zemljo, poglej na vsako družino in moli s tistimi, ki molijo in za tiste družine, ki ne molijo in vse nas blagoslavljaj v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Prošnje – Slavica Florindo
- Dobri Oče, navdihuj v Svetem Duhu našega papeža Frančiška, da nas bo še naprej z besedo in zgledom spodbujal k veselemu oznanjevanju evangelija najbolj ubogim.
- Dobri Oče, to sveto daritev danes daruje, sedaj že upokojeni koprski škof, msgr. Metod Pirih, ki je ravno na današnji dan pred 32 leti prejel škofovsko posvečenje.
Prosimo te, daj mu moči in zdravja, da bi še dolgo hodil po poti svetosti ter s svojim življenjem še naprej potrjeval to, kar oznanja. - Dobri Oče, pomagaj vsem misijonarjem, ki se žrtvujejo za lačne, bolne in nepismene, da se bodo veselili sadov svojega dela.
- Dobri Oče, blagoslavljaj vse tiste, ki po svetu pomagajo trpečim, da bodo pripomogli k miru in blagostanju v vseh narodih.
- Dobri Oče, odpri naša srca, da bomo z veseljem podarjali svoje molitve in darove našim misijonarjem po svetu.
- Dobri Oče, sprejmi v večno kraljestvo vse naše drage rajne, ki so nam posredovali vero in vse misijonarje, še posebej našega misijonarja Janka Slabeta, za katerega danes darujemo to sveto daritev, bogato poplačaj v nebesih.
- In še po osebnem namenu v tišini prosimo gospoda.