Duhovna obnova Župnijska Karitas Rovte 13. april 2024

Galerija slik

V soboto, 13.4.2024, smo imeli v duhovno obnovo za sodelavce ŽK. Povabili smo tudi občasne sodelavce, tokrat tiste gospe, ki so neumorno pletle nogavice za rojstnodnevna darila starejšim župljanom ali pa izdelovale velikonočne vizitke. Datum, ki smo ga izbrali ni bil vsem najbolj po godu, saj je bilo v vasi kar nekaj praznovanj tako, da se marsikdo ni mogel udeležiti našega romanja, čeprav bi se rad. Na dveh mestih hkrati se pač ne da biti.

Pot v lepem sončnem jutru nas je vodila do Velikih brusnic na Dolenjskem, kjer nas je prijazno sprejel tamkajšnji župnik g. Tone Kerin. Ogledali smo si farno cerkev povišanja svetega križa. Potem pa smo se odpeljali na podružnico Gabrje, kjer smo imeli sveto mašo. Po maši pa je sledil nagovor gospoda Kerina, ki je bil do nedavnega misijonar na Madagaskarju. Njegova gorečnost in preprosto govorjenje nas je vse navdušila. Iz njegovega pričevanja bi lahko potegnili moto: Bog je ljubezen. Nič visoko letečih besed; za vsak dan in za vsak trenutek življenja, za domačo uporabo v družini, službi, v farnem občestvu, med sosedi ali za dobrodelno dejavnost. Bog je ljubezen. Zaupanje Vanj nam daje odgovore na vsa vprašanja, le poslušati ga moramo.

Po obilni duhovni hrani smo si privoščili še nekaj telesne hrane, se zahvali gospodu Kerinu in Gospodu za vse prejete milosti in darove in se v zgodnjem popoldnevu prekrasne, kar poletne sobote, vrnili domov.

Mislim, da nam bo lep dan še kar nekaj časa odzvanjal v glavi srcu.

Vera Logar

Velike Brusnice na Dolenjskem, kjer nas je prijazno sprejel tamkajšnji župnik g. Tone Kerin.
Ogledali smo si farno cerkev povišanja svetega križa

Predstavitev župnije Brusnice

Župnija Brusnice obsega sledeče vasi: Ratež, Žerjavin, Brezje, Male in Velike Brusnice, Leskovec, Dolenji in Gorenji Suhadol, Gabrje, Jugorje.

Župnijska cerkev Povišanja svetega Križa stoji v centru Velikih Brusnic; nedaleč stran je podružnična cerkev svete Družine. Druga podružnična cerkev svetega Janeza Krstnika stoji na obrobju vasi Gabrje.

Kraji in ljudje, ki danes spadamo v župnijo Brusnice, imamo bogato zgodovino in duhovno izročilo, povezano s krščansko vero. Dolga stoletja smo bili del velike šentjernejske župnije, ki je ena od tako imenovanih prafar na Slovenskem.

Prva kapela se v Brusnicah omenja že v začetku 15. stoletja. Stara cerkev, posvečena Sveti Družini, ki še danes stoji, je bila zgrajena sredi 15. stoletja. 

Okoli leta 1665 so Brusnice postale kaplanija in dobile svojega duhovnika, še vedno pa so spadale pod Šentjernej. Gradnja sedanje brusniške cerkve je potekala sredi 19. stoletja in je bila nekakšen uvod v samostojno župnijo. Ustanovljena je bila leta 1876. Velika baročna cerkev Sv. Križa je še danes zgovorno znamenje vernosti naših prednikov, na kar smo lahko vsi ponosni!

Naši predniki so tudi kasneje vzorno skrbeli za svojo župnijsko cerkev in jo obnavljali, čeprav je bilo to včasih zelo težko. Za cerkev skrbimo tudi danes. Iz pisma, ki ga je v začetku leta 2017 napisal župnik Alojzij Brce, je razvidno, da smo v zadnjih 25 letih obnovili orgle in dogradili kor, zamenjali štiri vhodna vrata v cerkev, uredili oltarni prostor (marmornati tlak, oltarna miza in ambon), postavili dve novi spovednici, obnovili župnijske bandere in križev pot, kupili nov zvon, prekrili staro cerkev, župnišče in kozolec in še bi lahko naštevali. Zelo veliko za tako majhno župnijo, kot so naše Brusnice! 

(iz zgibanke izdane ob blagoslovu obnovljene cerkve Povišanja svetega Križa v Brusnicah, 19. 11. 2017)

Odpeljali na podružnično cerkev Sv. Janez Krstnik, Gabrje, kjer smo imeli sveto mašo.

Podružnična cerkev sv. Janeza Krstnika v Gabrju
(župnija Brusnice)
​Cerkev je bila zgrajena okoli leta 1500 v času turških vpadov, na mestu kapelice materi Božji Mariji, prej postavljene leta 1429. Zidovje cerkve je izredno debelo in močno, zgrajeno v baročnemu stilu, dolžine 21 metrov in širine 8 metrov. Okoli leta 1700 je bila zgradba obnovljena. V istem času naj bi bila posajena tudi lipa, katere deblo danes meri v obsegu preko 5,2 metra. 

Cerkev krasijo trije oltarji.  Glavni oltar svetega Janeza Krstnika, ki krsti Jezusa v reki Jordan; evangelijski oltar Marije Brezmadežne device; na epistelski strani je oltar Antona Puščavnika.  V prostoru najdemo Križev pot slikarja Antona Postla, izdelan v drugi polovici 19. stoletja, z napisi v bohoričici. 

Poleg cerkvenega praznika svetega Janeza Krstnika, 24. junija, praznujejo v Gabrju tudi praznik svetega Antona, 17. januarja, v spomin na živinsko kugo leta 1864.

Pokopališče, ki se razprostira okoli cerkve, je nastalo pred letom 1733, kjer najdemo prvi zapis pokopa na tem pokopališču v matični knjigi pra-župnije Šentjernej. Tam je zapisan pokop 17.9.1733, Gregor Smole iz Gabrja, pokopan pri cerkvi sv. Janeza. 

Pokopališče je bilo v letu 1985 razširjeno, žal so starejše spomenike v večini odstranili. Trenutno je na mestu 192 grobov in skupna grobnica padlih borcev v NOB, postavljena kot spomenik leta 1963. V letu 1990 postavljena pokopališka vežica.