V spomin Janez Petrič | Župnija Rovte

Janez Petrič ∗ 27. januar 1949 – † 6. julij 2025

»Kelih odrešenja bom dvignil in klical bom ime Gospodovo.«
(Ps 116,13)

K večnemu počitku je odšel župnik v Rovtah, g. Janez Ivan Petrič.

Sprejem dragega pokojnika v sredo, 9. julija 2025, ob 10. uri pred “Poštno” kapelico v Rovtah.
Do četrtka do 7. ure zjutraj ležal v domači cerkvi sv. nadangela Mihaela, kjer se je bilo mogoče od njega posloviti.

Po sprejemu v cerkev je v njegov spomin daroval sveto mašo naš rojak msgr. Anton Trpin (Soršk Tone).
Od 10. ure dalje, ob krsti potekale molitve skupin, ki delujejo v župniji:
Župnijski pastoralni svet,
župnijska Karitas, bralci božje besede, Gospodarski svet, katehistinje, animatorji oratorija ter veroučenci.

Ob 21. uri so sveto mašo, darovali duhovniki Vrhniške dekanije, bogoslužje je vodil dekan g. Mohor Rihtaršič.
Po sveti maši je sledilo bedenje do 24. ure.

V četrtek ob 7. uri zjutraj je slovo iz Rovt vodil dekan Mohor Rihtaršič.
Na pokojnikovo lastno željo prepeljan v župnijsko cerkev Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, kjer je ležal do pogrebne svete maše ob 15. uri. Nato pokopan v duhovniškem grobu.

V četrtek od 8 ure zjutraj je ležal v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem, kjer se je bilo mogoče od njega posloviti.
Ob 15 uri sveta maša v njegov spomin, darovali duhovniki ljubljanske nadškofije, somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

Po sveti maši so bili poslovilni nagovori
Peter Istenič, v imenu faranov Župnije Rovte
Marko Žust, v imenu faranov Župnije Vrh sveti trije Kralji
v imenu faranov Župnije Vrhpolje
župnik Janez Kržišnik, župnija Vrhpolje
v imenu faranov Župnije Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem

Nato ga v sprevodu pospremili na duhovniško pokopališče,
pogrebni obred vodil nadškof msgr. Stanislav Zore.

»Naj nam zgled njegove dobrote in ponižnosti ostaja za vedno.«
Galerija slik¸¸
Galerija slik¸ Cerklje (slike Jože Žagar)¸
Posnetki YouTube
Slike in videoposnetki
Sprejem dragega pokojneha župnika Janeza Petrič
v sredo, 9. julija 2025, ob 10. uri pred “Poštno” kapelico v Rovtah
s procesijo pospremili v cerkev sv. nadangela Mihaela Rovte

Mašo za pokojnega Janeza Petrič daroval msgr. Anton Trpin, (Sorški Tone)

Homilija Anton Trpin, Rovte 9. julij 2025

+ Janez Petrič, 9. julij 2025 ( sprejem)

Dragi Janez in spoštovani rojaki Rovtarji. Vam izrekam sožalje ob smrti dobrega in plemenitega župnika Janeza.

Dragi Janez v čast mi je, da te danes pozdravljam kot sošolec iz gimnazije, ko si prišel oziroma so te pripeljali po slovo kjer si 35 let pastiroval. Poleg te župnije pa še 10 let upravljal sv. Tri kralje na Vrhu. Bila sva ne samo gimnazijska sošolca, ampak tudi duhovniška prijatelja. V tvojem župnišču sem bil vedno toplo sprejet. Rada sva se spomnila svojih davnih let in gimnazije, pa čeprav je bila razlika v letih. Oba sva bila enaka v svoji izvornosti oba kmečka sinova. Jaz sem zapel novo mašo leta 1973, ti pa leta 1974. Hvala ti, za zlato mašo ki sem jo imel v župniji, kljub tvoji bolezni.

Hvala ti za duhovništvo, ki si ga cenil, živel in ga v svoji predanosti delil kot božji služabnik v blagor svoji čredi. Nikoli ti ni bilo nobena stvar pretežka, le da se je oznanjal evangelij. Bil si pokončen mož, mož vere in načel.

Hvala ti Janez za tvoj zgled duhovništva vdanosti, delavnosti, srčnosti in zvestobe. Deloval si umirjeno in modro.

Hvala ti, dragi župnik Janez za vse, ki si jim podelil v tem obdobju zakrament svetega krsta. Naj se ob tvojem slovesu spomnijo svoje zaveze in obljube in jo v svojem življenju obnovijo. Ti pa jih podpri s svojo priprošnjo.

Hvala ti za vse, ki si jih pripravljal na prejem prvega svetega obhajila in svete birme. Naj jih spremlja tvoja plemenita beseda in božji blagoslov za srečno življenje.

Hvala za vse , ki si jih pospremil v zakonsko življenje. Prepričan sem , da se te bodo spomnili ko izvedo za tvoje slovo. Ti pa jih iz večnosti blagoslovi.

Hvala Janez, ki si spremljal na zadnji poti mojega brata Zdravkota leta 1998 in mamo Marijo leta 200. Pokazal si svojo širino in razumevanje. Pozdravi jih tam zgoraj.

Kaj vse bi še lahko naštevali v tem trenutku slovesa. Nikoli nisi bil človek javnosti ampak skriti človek.

Bog, ki najbolj pozna človekove misli in dela naj ti poplača z večnimi darovi.

Homilija v slovo za pokojnega Janeza Petrič,
msgr. Anton Trpin, (Sorški Tone) dolgoletni dekan dekanije Šentjernej
od 1. 8. 2024 duhovnik pomočnik župnija Šentjernej

Homilija Anton Trpin, Rovte 9. julij 2025 (PDF)

Mašo v slovo za pokojnega Janeza Petrič
darovali duhovniki Vrhniške dekanije
somaševanje vodil dekan g. Mohor Rihtaršič

Homilija dekan Mohor Rihtaršič, Rovte 9. julij 2025

Pogreb + Janez Petrič (Rovte)

Slovo dekanijskih duhovnikov, 9. julij 2025

2 Tit 4,1-2.5-8
Mt 11,25-30

Zbrali smo se k molitvi in daritvi sv. maše za pokojnega župnika Janeza Petriča, ki je v nedeljo zjutraj nenadoma prestopil prag zemeljskega življenja in odšel v večnost. Njegovo zemeljsko življenje se je izteklo prav na nedeljo, na prvi dan v tednu, ko se vsak teden znova spominjamo Jezusove zmage nad smrtjo in poživljamo svojo vero v večno življenje.

Pretekla nedelja pa je bila zaznamovana tudi z novomašnima slavjema dveh naših letošnjih novomašnikov. Kot da bi nam Bog želel pokazati, kako je naše zemeljsko življenje neprestano na skrivnosten način prepleteno z začetkom in koncem, z rojstvom in smrtjo, z veseljem in žalostjo, saj bomo pravo izpolnitev svojega življenja dosegli šele po koncu našega zemeljskega romanja.

V nedeljo zjutraj je tako svoje zemeljsko romanje v 77. letu zaključil vaš župnik, ki je 35 let deloval med vami kot predan, skromen in zvest dušni pastir, ki je imel Boga vedno na prvem mestu. Ni mu ni bilo vseeno, ko je spoznaval, kako v današnjem svetu izginjata vera in občutek za sveto, da vedno bolj prevladujejo pogledi, ki nasprotujejo Jezusovemu zgledu in naravnim zakonitostim. Vendar ga to ni omajalo v njegovem prizadevanju, da bi še naprej sejal semena vere, upanja in ljubezni. S tem je povsem konkretno izpolnjeval besede apostola Pavla, ki smo jih slišali v berilu: »Oznanjuj besedo, vztrajaj v ugodnih in neugodnih okoliščinah. Prepričuj, grajaj, spodbujaj z vso potrpežljivostjo in poučevanjem.« (2 Tim 4,2)

V zadnjih letih je vašega župnika močno zaznamovala bolezen. Bog mu je naložil težek jarem, ki pa ga je vaš župnik pogumno vzel nase, čeprav se je zavedal tudi vseh omejitev, ki mu jih zadaja bolezen. Kljub temu je na življenje vedno gledal s pozitivne strani. Ni se predal obupu in je vedno ohranil tudi svojevrsten občutek za humor, ki ga je pogosto povezoval z dogodki iz mladosti, o katerih je tako rad pripovedoval. V svoji veliki skrbnosti je od prihoda v Rovte vsak dan sproti zapisal tudi nekaj stavkov o dogodkih, ki so se ta dan zgodili, in teh dogodkov se je v 35 letih nabralo za kar 4083 strani.

Odhod župnika Janeza v večnost pa naj bo tudi spodbuda za molitev za nove duhovne poklice. Letos sta bila v Sloveniji posvečena le dva novomašnika, v dobrem tednu pa so umrli kar 3 duhovniki. Zato pomnožimo svoje prošnje k Bogu, naj nam nakloni dovolj duhovnikov, in tudi z dejanji pokažimo, da se zavedamo njihovega velikega poslanstva, da naša župnišča ne bodo samevala, ampak da bo v njih svetila luč, ki bo predstavljala tudi navzočnost Boga med svojim ljudstvom.

»Dober boj sem dobojeval, tek dokončal, vero ohranil.« (2 Tim 4,7) Te besede apostola Pavla lepo spregovorijo tudi o vašem župniku in njegovem odhodu v večnost. Naj ga Gospod usmiljeno sprejme k sebi v nebesa in mu podeli zaslužen večni mir in pokoj, da bo Boga, v katerega je neomajno zaupal vse do konca, smel tudi gledati iz obličja v obličje.

Homilija v slovo za pokojnega Janeza Petrič,
dekan Vrhniške dekanije g. Mohor Rihtaršič

Homilija dekan Mohor Rihtaršič, Rovte 9. julij 2025 (PDF)

Slovo v imenu faranov župnije Rovte

Naš dragi gospod župnik Janez Petrič

Zadnja leta smo ob vaših zdravstvenih preizkušnjah pogosto molili za vaše zdravje in prosili Boga, naj vas še pusti med nami. Pogumno ste se borili in kljub bolezni vztrajno ter zvesto služili ter hodili za Gospodom – vse do vašega zadnjega zemeljskega dne, ko ste nam še zadnjič do potankosti uredili nedeljsko bogoslužje. Niti ob vašem jutranjem nedeljskem slovesu nismo obstali ob prazni oltarni mizi. In to bo za vedno ostalo v naših srcih.

Zato danes z veliko hvaležnostjo stojimo ob vašem zemeljskem slovesu – ob slovesu Človeka, ki je močno zaznamoval naša življenja in našo župnijo. Gospod Janez Petrič – naš župnik in duhovni oče – je odšel k našemu Stvarniku. Z nami, gospod župnik, ostajajo vaša vera, mirnost, predanost, zvestoba in neštete sledi, ki ste jih pustili med nami. Vse to še naprej živi v naših srcih.

Dovolite, da v imenu župnije sv. Mihaela Rovte in vseh njenih faranov izrazimo našo globoko in iskreno zahvalo.

Hvala vam, gospod župnik Janez, da ste nas 35 let vodili s tihim, zbranim in zvestim korakom.

Hvala vam za tisoče maš, ki ste jih darovali za nas, za naše pokojne in v Božjo slavo.

Za vse spovedi, ki so nam vračale mir in upanje.

Za vse obiske bolnih in starejših, za verouk, priprave na zakramente, za vse poroke in pogrebe.

Hvala vam za vašo skromnost, zvestobo, preprostost in za vaše pogovore. Vaš zgled zvestobe in predanosti v služenju Bogu je bil za nas največja pridiga.

V času vašega služenja ste v naši župniji pustili neizbrisen pečat – v celotni obnovi župnijske cerkve, njene notranjosti in zunanjosti, v prenovi župnišča in cerkvene okolice.

Bili ste tudi ključna vez z občino Logatec, ko je šlo za podporo župniji in življenju naše vasi. Z vašo veliko pomočjo je svoj prostor v Rovtah dobil novi vrtec.

Pod vašim vodstvom so v župniji delovale in živele številne skupine, ki še danes pričujejo: ministranti, cerkveni pevski zbori, molitvena skupina, Karitas Rovte, veroučna skupnost, kjer ste skrbno in zvesto poučevali ter se trudili oblikovati prihodnje rodove, priprave na zakramente, bralne skupine, skupine čistilk, krasilk, ključarji, gospodarski svet in vsi ostali župnijski sodelavci.

Ogromno dela za enega samega človeka.

Spoštovani gospod župnik Janez, ne bomo vas pozabili. Vaše življenje in delo v Rovtah ostajata zapisani v naših srcih. In vaša vera, v to verjamemo, bo ostala in gorela v naši cerkvi.

Zahvaljujemo se vam in vas izročamo v roke našega usmiljenega Boga, ki ste mu predano služili vse življenje.

Naj vam zdaj Gospod reče: »Pridi, zvesti služabnik. Vstopi v veselje svojega Gospoda.«

Naj vam sveti večna Luč in naj vam dobri Bog nakloni zaslužen mir in počitek.

Niko Skvarča, poslovilni nagovor za pokojnega župnika Janeza Petrič
v imenu faranov župnije sveti nadangel Mihael Rovte

Slovo v imenu faranov župnije Rovte (PDF)

Slovo v imenu faranov župnije Vrh Sveti Trije Karalji

Spoštovani duhovnik g. Janez Petrič

V imenu župnijskega občestva Vrh – Sv. Trije Kralji se vam iz srca zahvaljujem, da ste kljub boleznim, ki so vas pestile, pred slabimi desetimi leti prevzeli v upravljanje tudi našo župnijo. Skupaj z našim duhovnim pomočnikom g. Janezom Celarjem sta nam nudila vzorno duhovno oskrbo. Sad vajinega služenja je živo župnijsko občestvo z različnimi dejavnostmi.

Neizbrisno so se v naša srca zapisale sobotne svete maše s posebno molitvijo po svetem obhajilu, pogovori po mašah v kuhinji našega župnišča, vse kateheze, ki ste jih namenili našim otrokom. Kadar smo prišli v pisarno župnišča v Rovte, ste nas sprejeli z odprtimi rokami. Skrbno ste vodili vse knjige, evidence in finančno poslovanje. Zapomnili pa se vas bomo tudi po vaši hitri, vendar varni vožnji po naših ozkih in zavitih cestah.

Najpomembnejše pa je bilo zgrajeno in nikdar prelomljeno medsebojno zaupanje med aktivnimi člani župnije in vami na gospodarskem, duhovnem in drugih področjih. S tem je župnija izkoristila svoje potenciale in smo skupaj izpeljali velike projekte kot so nove orgle v farni cerkvi in obnovljeni oltarji na podružnici v Hlevnem Vrhu. Trdno sem prepričan, da je ob vedno manjšem številu duhovnikov, to primer dobre prakse za celotno škofijo.

Ob nepričakovanem in hitrem slovesu vam obljubljamo, da bomo še naprej poskušali ohraniti našo skupnost, se vas blagohotno spominjali v molitvah in upali, da se bomo nekoč srečali v nebesih.

G. Janez hvala za vse. Počivajte v Božjem miru.

Marko Žust, poslovilni nagovor za pokojnega župnika Janeza Petrič
v imenu faranov župnije Vrh sveti trije Kralji

Slovo v imenu faranov župnije Vrh Sveti Trije Karalji (PDF)

V slovo pokojnega Janeza Petrič,
poslovilni nagovor župan občine Logatec Bero Menard

Slovo od Janeza Petrič, pokojnega župnika župnije Rovte
vodil dekan Vrhniške dekanije g. Mohor Rihtaršič
prepeljan v župnije Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem

Mašo v slovo za pokojnega župnika Janeza Petrič
darovali duhovniki ljubljanske Nadškofije
somaševanje vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore

Homilija Nadškof msgr. Stanislav Zore, Cerklje 10. julij 2025

POGREB + JANEZA PETRIČA
(Cerklje na Gorenjskem, 10. julija 2025)

1 berilo: Ps 42,2-3a, 43,3-4 (10/207)
2. berilo: Flp 3,20-21 (6/212)
3. evangelij: Mt 16,24-27 (10/230)

Dragi bratje in sestre,

duhovnik, zlatomašnik nas je ob svojem slovesu s tega sveta še zadnjič zbral okoli oltarja v župnijski cerkvi v Cerkljah, kjer se od njega poslavljamo in se obenem Bogu zahvaljujemo, da smo da poznali, da smo ga mogli imeti med seboj kot duhovnika in da smo bili deležni njegovega duhovniškega delovanja in njegovih molitev, s katerimi je spremljal svoje delo in ljudi, ki so mu bili zaupani v skrb kot delavcu na Gospodovi žetvi.

Rad bi se zahvalil vsem, ki ste se zbrali na tej maši zadušnici. Janez se poslavlja v svetem letu, v katerem kot romarji usmiljenja odkrivamo, kako naj bomo kristjani v tem svetu in v tem času zgodovine. Posebej smo povabljeni, da bi na tem romanju spet v nas in med nami zaživela dela usmiljenja, telesna in duhovna. Med telesnimi deli usmiljenja je tudi mrtve pokopavati.

Pogreb in pokop je zadnje dobro delo, ki ga lahko izkažemo tistim, ki odhajajo od nas, da bodo na naših božjih njivah čakali na dan vstajenja. Zato je pomembno, da smo vsi tukaj, ob gospodu Janezu, in da mu iskreno in spoštljivo izkažemo hvaležnost in ga še zadnjič počastimo s tem, da z velikim spoštovanjem sodelujemo najprej pri sveti maši, potem pa ga s pomenljivo hvaležnostjo pospremimo do duhovniškega groba na cerkljanskem pokopališču, kjer se bo pridružil svojim pokojnim bratom, ki so bili pred njim položeni v to blagoslovljeno zemljo.

Ne smemo pa pozabiti tudi duhovnega dela usmiljenja, ki je povezano s poslavljanjem od tistih, s katerimi smo živeli. Naj danes živo začutimo, da smo kot kristjani poklicani prinašati duhovno tolažbo tistim, ki so žalostni: žalostne tolažiti. Najprej gotovo tiste, ki so bili s pokojnim duhovnikom Janezom posebno povezani in ob njegovi smrti doživljajo bolečino. Potem pa naj nam slovo od gospoda Janeza pomaga, da ne bomo nikoli spregledali nobene bolečine, nobene žalosti, nobene solze; naj nam ob krsti duhovnika Janeza Gospod nakloni čuteče srce, ki se bo skupaj z Jezusom znalo ustaviti, se skloniti in pomagati, kakor je to storil usmiljeni Samarijan.

Življenjska pot pokojnega duhovnika Janeza se je začela 27. januarja 1949, v vasi Vasca, v župniji Cerklje na Gorenjskem, ko sta oče Franc in mati Marija, rojena Strupi, dobila sina. Krščen je bil na svečnico, 2. februarja 1949, ko so mu za zavetnika izbrali sv. Janeza Zlatoustega, enega izmed treh velikih vzhodnih cerkvenih očetov, ki je med drugim povedal: »Vsako hišo naredite za cerkev. Ali niste vi odgovorni za zveličanje vaših otrok in vaših služabnikov … ? Kakor bomo mi pastirji dajali odgovor za vaše duše, tako bodo tudi družinski očetje pred Bogom odgovarjali za vsako osebo svoje hiše, za ženo, otroke, strežnike.«

Pokojni duhovnik Janez je v domači hiši iz besed in zgleda svoje mame in očeta dobil trdne korenine svoje vere, tako da je po osnovnošolskem nabiranju znanja odšel v Vipavo, v Srednjo versko šolo, ki je bila takrat edina v Sloveniji. Tam je leta 1968 maturiral. Naslednjega leta je moral k vojakom, v čas posebnega utrjevanja značaja in duhovniškega poklica. Nato je nadaljeval študij teologije na Teološki fakulteti, ki je bila prav v času njegove vojaščine izključena iz univerze, v času njegovega študija pa je bila leta 1952 izključena tudi iz javnih izobraževalnih ustanov. Na tej fakulteti, ki pa zaradi izključevanja ni bila prav nič manj odlična v posredovanju znanja bodočim duhovnikom, je gospod Janez Petrič diplomiral leta 1975.

Leto dni prej je bil sicer 29. junija posvečen v duhovnika v ljubljanski stolnici; kot duhovnik je torej služil Bogu in ljudem enainpetdeset let in en teden, od 29. junija 1974 do 6. julija 2025.

Po posvečenju je šel za kaplana v župnijo Sv. Križ – Podbočje, kjer je ostal samo eno leto. 15. avgusta 1976 je postal kaplan ekspozit v Vrhpolju pri Moravčah, kjer je ostal štirinajst let. Njegova druga duhovniška selitev ga je pripeljala v župnijo sv. Mihaela v Rovtah, kjer je 15. avgusta 1990 postal župnik. Po petnajstih letih, 6. septembra 2015 smo ga prosili, da je sprejel v upravo še župnijo Vrh – Sv. Trije Kralji.

Med ljudmi se je v vseh župnijah dobro počutil. Tam je bil v imenu Jezusa Kristusa, da bi jim pomagal na njihovi poti proti nebesom, v življenje, ki ga je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.

Svojo službo je vršil zelo vestno. Ljudem je bil zgled s svojo neomajno vero in trdno voljo. Skrbno se je pripravljal na svete maše in na druga duhovniška opravila. Zavedal se je, da duhovništvo ni služba za določen čas, ampak je poslanstvo, v katerega duhovnika pokliče Bog, duhovnik pa mu v odgovoru na njegov klic izroči vse svoje življenje.

Spomnim se, kako so včasih govorili o zglednosti pri upravljanju župnije in pri vodenju župnijske pisarne, ki je odlikovala gospoda Janeza. Ni bil človek najnovejših tehnologij. Bolj ali manj je za svoje delo uporabljal svinčnik in pisalni stroj – odločilen pa je bil njegov odnos, čut odgovornosti in ljubezen do urejenih matičnih knjig, arhiva in župnijske pisarne.

Svojo sedemdeset letnico je pokojni gospod Janez obhajal na nedeljo Svetega pisma leta 2019. Ob tej priložnosti je bilo rečeno, da nas Božja beseda spremlja v vseh naših situacijah. Besede ni mogoče spoznati samo preko razpravljanj in pogovorov, temveč je potrebno sprejeti vabilo in stopiti z njo na pot konkretnega vsakdanjega življenja, ji pustiti, da bi mogli v njej prepoznati Božji nagovor zase in za Cerkev danes.«

Zato je pomenljiva Jezusova beseda iz današnjega evangelija: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.« Ta beseda se nam zdi trda in zahtevna. Ne prilega se najbolje naši duši, kakor se križ ne prilega našim ramenom. Oboje – odpoved in križ – doživljamo kot tujek. In se začnemo umikati, tako odpovedi kot križu.

A če si postavimo vprašanje, kaj se zgodi z življenjem človeka, ki se ni pripravljen odpovedati sebi, ki ni pripravljen jemati nase križa samega sebe in svojih napak? Ali more nekdo, ki se ni v ničemer pripravljen odpovedati sebi, biti duhovnik, biti v službi vsemogočnega Boga in njegovega ljudstva?

Vendar z vprašanji ne smemo končati tukaj. Ali more nekdo, ki se ni pripravljen v ničemer odpovedati sebi, biti mož, biti oče, biti sosed – isto velja za ženo, mamo, sosedo?

Brez odpovedi se naše delovanje spreminja v ustvarjanje razpok, razhajanja in nazadnje pravih razkolov, ki se lahko končajo v sovraštvu. Se vam ne zdi, da so današnji svet in stvari, ki nas v njem strašijo, posledica nesposobnosti in nepripravljenosti odpovedovati se?

Pokojnega gospoda Janeza je odpovedi učila tudi njegova bolezen, ki ga je spremljala dolga leta in pogojevala njegovo življenje. Potrpežljivo jo je prenašal in s tem bil zgled vsem, ki smo ga poznali. Znal je sprejemati ta križ in ga voljno nositi za svojim Gospodom. Naj ga Gospod tudi po tem križu prepozna kot svojega zvestega učenca in duhovnika.

Ob zlati maši so na daritveni oltar dali napis, vzet iz 116 psalma: »Kelih odrešenja bom dvignil in klical bom ime Gospodovo.« Sedaj je sam kot daritev stopil skozi vrata odrešenja in se srečal z Njim, čigar ime je klical vse življenje, zase in za svoje ljudi.

Gospod Janez, zahvaljujem se ti za tvoje duhovništvo, za tvoje služenje in za tvojo zvestobo. Tudi sedaj ne nehaj klicati Gospodovega imena, ker zelo potrebujemo novih duhovnih poklicev.

Počivaj v svetlobi Božjega pogleda, nam pa za vedno ostaja zgled tvoje dobrote in ponižnosti. Hvala ti zanj.

Sorodnikom in vsem, ki ga boste pogrešali, izrekam besede iskrenega sožalja.

Ne pozabimo moliti zanj in za vse naše pokojne. Amen.

Homilija v slovo za pokojnega župnika Janeza Petrič,
ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore

Homilija Nadškof msgr. Stanislav Zore, Cerklje 10. julij 2025 (PDF)

V slovo Martin Leban domači župnik župnije
Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem

Peter Istenič, poslovilni nagovor za pokojnega župnika Janeza Petrič
v imenu faranov župnije sveti nadangel Mihael Rovte

Poslovilni nagovor za pokojnega župnika Janeza Petrič
v imenu faranov župnije Vrhpolje

V slovo za pokojnega župnika Janeza Petrič,
Janez Kržišnik župnik župnije Vrpolje

Poslovilni nagovor za pokojnega župnika Janeza Petrič
v imenu faranov župnije Marije Vnebovzete v Cerkljah na Gorenjskem

Poslovilni nagovori za župnije Rovte, Vrh trije Kraji, Vrhpolje in Cerklje
poslovilni obred, sprevod do pokopališča in pokop,
vodil nadškof msgr. Stanislav Zore

Galerija slik¸¸
Galerija slik¸ Cerklje (slike Jože Žagar)¸
Posnetki YouTube
Slike in videoposnetki