Spomin na umrle v vojni za Slovenijo posebej še na naša rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
12. Spominski pohod na cesarski vrh, sobota, 12. julij 2025
Maša ob 10h gornje logaški župnik Dušan Kožuh
Po maši spominska slovesnost
* Himna, napoved slovesnosti
* Nagovor Jože Leskovec predsednik VSO Logatec
* Slavnostni nagovor Igor Bavčar, notranji minister v Demosovi vladi
* Po slovesnosti polaganje venca in poklon pri spomeniku žrtve vojne rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
Sodelovali
* Tenorist Jože Oblak ob spremljavi Medarda Šviglja
* Praporščak VSO in veterani vojne za slovenijo
* Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska
Mašo, daroval gornje logaški župnik Dušan Kožuh
Homilija, Gornje Logaški župnik, Dušan Kožuh
Dragi bratje in sestre – tak je običaje pozdrav ob začetku nagovora pri mašah. Enako danes pozdravljam, saj čutimo da le v pravi bratski in sestrski povezanosti lahko prav čutimo sporočila in vrednote, ki so nam svete. Tesno povezano z vrednoto ljubezni in povezanosti je hvaležnost. Brez hvaležnosti človek ne more veljati za kulturnega, vzgojenega. Danes nas povezuje spomin na umrla vojaka Miroslava Moljka in Antona Žaklja, ki sta se vključila v boj za domovino v tistih prelomnih, usodnih časih pred 34 leti. Povezuje nas hvaležen spomin na vse,ki so sodelovali pri osamosvojitveni vojni. Nekateri so plačali z življenjem.
Kot narod smo Slovenci obstali skozi zgodovino, ki je bila viharna, težka. Ohranili smo se zaradi neizmerne zvestobe, ohranili zaradi vrednot ki so nam bile svete. Ozemeljsko nismo veliki, ogromno mest po svetu je po prebivalcih večjih od prebivalcev naše domovine. Slovenski pregovor pravi – Nihče ne ljubi domovine ker je velika, temveč ker je njegova. Nismo veliki po prebivalcih lahko pa smo veliki po vrednotah, ki so naš narod vedno delale velike. Izstopali smo – tudi danes čeprav velikokrat ni več tako opaziti – po delavnosti, poštenju, kulturi., zvestobi slovenstvu.
Z osamosvojitvijo so se izpolnila stoletna pričakovanja. Ali smo res hvaležni, ali znamo to ceniti. Spomin mi uhaja 34 let nazaj. Kakšna radost, kakšno veselje. Kako ponosno smo ob osrednji slovesnosti v Ljubljani povzdignili novo slovensko zastavo, simbol naše državnosti, slovenstva, simbol s katerim bi ga za svojega prevzeti vsak Slovenec, vsak domoljub. Prizorišče so takrat preletavala letala z zvezdo, simbolom tistih, ki nam niso priznavali tega, kar je naše. trije simboli, ki bi nam morali biti sveti – zastava, himna, slovenski jezik – so več kot zgolj samo simboli. Poudarjajo našo identiteto, našo ljubezen do domovine. Žalost me preveva, da npr. danes zastave, simbola naše države in domovine ne cenimo dovolj. Ob državnih praznikih mnogi ne izobešajo zastav. Dovolili smo, da v t.i. umetniškem performansu skozi izrezano zastavo gleda ženski nosečniški trebuh. Na mnogih dogodkih in proslavah je videti zastave z zvezdo, zastave nekdanje države, ki bi si jih morali sramovati – če bi bili pokončni zavedni Slovenci, – ne bi jih bilo treba samo prepovedati – izginiti bi morale, če bi res čutili, da predstavljajo simbol in dobo časa, ki je nam in drugim narodom teptal demokratične vrednote kot so svoboda besede, vere, kulture.
DOMOVINA JE POVSOD, KJER JE ČLOVEKU DOBRO ( Cicero ) Imamo domovino, ki je ni lepše na svetu, domovino, polno lepot, čudovite narave, kar je tako lepo izpovedal pesnik Zupančič – čul sem kako je zvenelo moje srce. Sveta si zemlja in blagor mu komur plodiš – z oljem mu lečiš razpokano dlan. Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti……Ni samo lepota naravnih danosti. Lepoto deželi dajemo njeni prebivalci. Zakaj toliko razprtij, sovraštva, povzdigovanja nad druge, izkoriščanja …. Ali je to res potrebno, ko pa smo vendarle vsi tu za določen čas in bodo naši zanamci prejeli našo dediščino, vzgojo, vrednote. Če je domovina tam, kjer se počutiš dobro, bomo za dobro poskrbeli tudi tistim, ki bodo tu živeli za nami.
Kljub pomanjkljivosti – ali pa ravno zaradi tega – moramo ohranjati upanje – ne nazadnje smo romarji upanja, kot nas opogumlja letošnje sveto leto. Ohranjati moramo zvestobo in hvaležnost vsem, ki so tlakovali pot naši domovini in nekateri zanjo tudi dali življenje. Kako uresničevati to pot ? Odgovor nam daje tudi današnja Božja beseda. Jezus v Blagrih – v edinstveni ustavi Božjega kraljestva – blagruje med drugim tiste, ki so krotki, lačni in žejni pravice, usmiljeni, čisti v srcu, miroljubni…. Ali smo se jim pripravljeni pridružiti ? Ali smo po besedah apostola Pavla iz današnjega berila pripravljeni prevzeti usmiljenost, dobrotljivost, ponižnost, prenašati drug drugega in si odpuščati na vse to pa obleči ljubezen. Hvaležni bodite dodaja apostol Pavel. Resnično in iskreno hvaležni bodimo za domovino, hvaležni bodimo za vsem, ki so ji polagali temelje, hvaležni za vse tiste, ki so jo (u)branili, tudi pokojnima Miroslavu in Antonu…. Hvala vsem državljanom, hvala vsem tukaj zbranim, hvala vsem, ki v srcu dobro mislite – mislimo
Dušan Kožuh, župnik
Mašo, Homilija, gornje logaški župnik Dušan Kožuh
Homilija, gornje logaški župnik Dušan Kožuh (PDF)
Spomin na umrle v vojni za Slovenijo posebej še na naša rojaka Miroslav Moljk in Anton Žakelj
Spoštovani svojci Antona in Miroslava , spoštovani g. Igor Bavčar notranji minister Demosove vlade , spoštovani gornje-logaški župnik g. Dušan Kožuh, spoštovane poslanke in poslanci državnega zbora.
Spoštovani obiskovalci in obiskovalke, dobrodošli na današnji spominski slovesnosti.
Junij je mesec, ko se pomlad prevesi v poletje in tudi slovenska pomlad je ob nastopu poletja doživela vrhunec v svojem obdobju. 25. junija 1991 je bila razglašena neodvisna samostojna država republika Slovenija. Vojna ki se je začela z razorožitvijo teritorialne obrambe takoj ob nastopu prve demokratično izvoljene Demosove vlade pa je z odkritim napadom JLA na mejne prehode pokazala svoj pravi obraz. 34 let kasneje se teh dogodkov spominjamo in na različne načine obeležujemo zgodovinsko najpomembnejši del naše zgodovine. Združenje VSO v ta namen pripravi na desetine različnih dogodkov po slovenskih krajih . Eden takih je sveta maša v stolnici ob koncu vojaških spopadov in v zahvalo Bogu za veličastno zmago v tej vojni. Tukaj na Cesarskem Vrhu pa se po vsem tem praznovanju umirimo in se spoštljivo spomnimo vseh , ki so jim bila v tej vojni vzeta življenja. Še posebej se na tem mestu spomnimo pokojnih Miroslava Moljka in Antona Žaklja, ki sta tragično preminula tukaj spodaj na križišču. Njihov spomin bodo počastili nastopajoči: Robert Albreht s svojo trobento, tenorist Jože Oblak ob spremljavi Medarda Šviglja in že tradicionalno OMPZ Notranjska.
Najprej pa prosim predsednika OO VSO Logatec g. Jožeta Leskovca, za pozdravni nagovor.
Nagovor predsednik VSO Logatec Jože Leskovec
Cesarski vrh 12. 7. 2025
Spoštovani g. Igor Bavčar, spoštovani župnik g. Dušan Kožuh, poslanke in poslanci državnega zbora, svojci Miroslava in Antona, veterani vojne za slovenijo, pevci, praporščaki, pohodniki in vsi ostali. Prav lepo pozdravljeni na našem letošnjem 12. srečanju v spomin na umrle v vojni za Slovenijo in še prav posebno v spomin na Antona Žakelj in Miroslava Moljk, ki sta nas prav tukaj zapustila.
Preden nadaljujem predlagam, da se z minuto molka spomnimo vseh prej omenjenih in vseh že pokojnih, ki so takrat stali v bran domovini. Spomnimo pa se tudi gospoda župnika Janeza Petriča, ki je pred petimi leti maševal na tem kraju in je v tem tednu odšel k svojemu stvarniku.
Slava jim in naj počivajo v Božjem miru!
Ne vem, kako naj nadaljujem?
Včasih imam občutek, da je bilo že vse povedano in se nenehno ponavljamo. Pa vendar, se po drugi strani sprašujem ali naše besede sploh kdo sliši? 34 let po milosti, ki nam je bila dana, da smo z močno voljo in pogumom prišli do svoje države nam komaj ustanovljen muzej iz tega obdobja ukinejo. Predsednica države odlikuje in poveličuje nek drug del naše boleče zgodovine. Vladna koalicija se igra z usodo varnosti te države in vsakodnevno napada glavne in odločilne akterje osamosvojitvene vlade. Večina pa molče brezbrižno niti od daleč ne vidi, kam ta vlak pelje. Televizijski šovi, tv nanizanke in nakupovalni centri so jim glavna duševna hrana, tako, da na volitvah, če se jih sploh udeležijo, državni zbor vsakič napolnijo z večjim balastom, da ne uporabim besede »sranjem«. Upam, da je ta sestava zadnja take vrste in da slabše ne more biti. Ampak vse je omejeno le človeška neumnost je neomejena. Bomo upali in videli, če se morda ta ladja norcev še lahko ustavi.
Navadno od govornika pričakujemo spodbudne besede, ki poslušalca opogumlja. Ampak danes sem v začetku moral povedati nekaj pikrih. Sem upravičeno jezen nad stanjem v državi za katero sem bil tako kot Miro in Zvone pripravljen dati vse. Včasih obupam in bi se kot večina najraje umaknil daleč stran od javnega življenja. Spet drugič si rečem: Ne bodi tiho in pričuj. Tudi zato že dvanajsto leto vztrajam tukaj z vami, kljub neurejenemu financiranju društva strani lokalne skupnosti. Naše delo temelji na prostovoljstvu in vaših darovih. Pa za tako pomembno stvar gre, kot je ohranjanje spomina na mlada življenja naših dveh fantov, ki sta tukaj umrla. Tudi to je žalostna zgodba tega kraja.
Spoštovani, Kristus je rekel svojim učencem: Vi ste priče!
Tudi mi smo priče velikega rojstva domovine in kot taki smo dolžni pričevati o rojstvi naše države Slovenije! Nenehno kot molitev rožnega venca ponavljati besede ponosa in veselja o naši domovini. Niste nacionalisti če ljubite svoj narod in domovino. Ne nasedajte puhlicam o velikem boju partizanskih čet za samostojno slovenijo. V šolah so nas učili o mogočni vse pomembni revoluciji, o herojih revolucije, o »tekovinah« revolucije, o mogočni zmagi proletariata, o vsevednih komunistih in podobnih neumnostih. Danes pa naj kar na enkrat verjamemo, da je šlo zgolj in samo za boj proti okupatorju.
Resnic ni več. Resnica je samo ena in ta bo kljub vsemu kljubovala nad lažjo in ta bo za vedno zapisana v zgodovino naroda.
Na koncu bi se rad zahvalil g. Igorju Bavčarju, ki je v zadnjem hipu vskočil namesto g. Jelka Kacina in bo danes prevzel vlogo osrednjega govorca. Hvala gornje-logaškemu župniku g. Dušanu za darovano mašo. Hvala pevcem Notranjske. Hvala tenoristu Jožetu Oblak in pianistu Medardu Šviglju. Hvala praporščakom, hvala Robertu Albreht z njegovo trobento, hvala Katji Albreht za povezovalne besede, hvala vsem vam dragi obiskovalci, ki ste danes prišli. Čisto za konec pa še iskrena hvala moji zvesti ekipi sodelavcev za vso pomoč pri organizaciji prireditve.
Hvala in Bog živi našo domovino Slovenijo!
Jože Leskovec
Hvala predsedniku VSO Logatec
Tenorist Jože Oblak je pred leti že sodeloval na naši prireditvi. Danes se je znova odzval našemu povabilu in sabo pripeljal še pianista Medarda Šviglja. Predstavila se bosta z arijo iz Gorenjskega slavčka.
Jože Oblak in Medard Šviglj, arija iz Gorenjskega slavčka
Ob lanski slovesnosti je pesnik Igor Pirkovič prav za to priložnost napisal pesem:
Miroslavu Moljku in Antonu Žaklju v spomin
Tu na Cesarskem sta vrhu končala
svojo prekratko zemeljsko pot.
Hvala Anton in Miroslav hvala.
Naj vaju varuje večno Gospod.
Komaj vzcvetela sta za domovino,
dala mladost sta in sanje za njo.
Dala življenje sta svoje edino.
Svojci pogrešajo vaju zelo.
Vendar v uteho ponos jih preveva
na njuna sinova, na častna moža.
V mislih so z vama in ni bilo dneva,
da ne bi spomin brisal solze s srca.
Ko nam bo solzica stekla po licu,
v vajin spomin naj obriše jo dlan,
ker sta domovine odzvala se klicu
in nista, ne nista umrla zaman.
Domovino znamo resnično ceniti šele , ko smo daleč, daleč v tujem svetu in številne pesmi to opevajo. Ena takih je tudi ta, ki jo pojejo naši stalni gostje; Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska: Domov v slovenski kraj
Obrtniški mešani pevski zbor Notranjska: Domov v slovenski kraj
Hvala zboru Notranjska za ubrano pesem. Sedaj pa pred mikrofon vabim notranjega ministra Demosove vlade g. Igorja Bavčarja. Prosim beseda je vaša.
Nagovor Igor Bavčar, notranji minister Demosove vlade
Hvala g. Igor Bavčar, da ste svoje misli delili z nami in hvala za vse, kar ste storili za Slovenijo v času njenega rojstva.
Sedaj pa ponovno vabim tenorista Jožeta in pianista Medarda, da z glasom in glasbo polepšata današnjo slovesnost: Bodi zdrava domovin mili moj slovenski kraj!
Jože Oblak in Medard Šviglj, Bodi zdrava domovina mili moj slovenski kraj!
Tako dragi obiskovalci, na vrsti je še zadnje dejanje današnje slovesnosti. G. Igor Bavčar bo k spominskemu obeležju položil venec v čast in zahvalo Miroslavu in Antonu, ki sta domovini dala tisto, kar človek lahko največ da – svoje življenje. Prosim, da se delegacija, praporščaki veteranskih društev in svojci umrlih pripravijo in se v sprevodu odpravijo do spominskega znamenja. G. Tine Likovič pa bo sprevod pospremili s skladbo .
Ostale obiskovalce pa prosim, da na svojih mestih počakate na vrnitev delegacije.
Polaganje venca, Igor Bavčar in poklon pri pomniku za umrla Anton Žakelj in Miroslav Moljk
Hvala vsem, ki ste se danes zbrali tukaj. Hvala, ker cenite, da je naša domovina Slovenija tudi samostojna neodvisna država in hvala, ker ohranjate spomin na žrtve osamosvojitvene vojne. Vabim vas, da se drugo leto spet srečamo. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji in izvedbi slovesnosti. Sedaj pa se še malo zadržimo ob dobri hrani in pijači in si ob druženju izmenjajmo vtise današnjega dne.
Srečno draga Slovenija!
Celoten posnetek maše in slovesnosti z fotoaparatom
Celoten posnetek maše, slovesnosti in poklon pri spomeniku, z mobitelom