Predstavitev dela msgr. Janez Hladnik – Krscanski forum SDS 12. oktober 2018

»Slovenci po svetu – naša dodatna moč« 

Galerija slik

Himna – violina Zala Brancelj

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/10_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Zala_Brancelj.JPG

Poezija – Alenka Jeraj

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/11_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Alenka_Jeraj.JPG

Moderator – Simona Pavlič

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/30_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018.JPG

Spoštovane in spoštovani, dragi prijatelji, rojaki po svetu, prisrčno pozdravljeni na prireditvi »Slovenci po svetu – naša dodatna moč«. V naši sredi, hiši dr. Jožeta Pučnika, Slovenca, ki ima prav tako izkušnjo zdomca, saj je živel in delal v Nemčiji, prisrčno pozdravljam evropsko poslanko Patricijo Šulin, poslanko v DZ Alenko Jeraj, Predsednika Jožeta Sakelška, predsednika občinskega foruma SDS Duplek,

Mojco Škrinjar, predsednico občinskega foruma SDS Ljubljana,

Spoštovane goste današnje prireditve: Jožeta Leskovca in Petra Hladnika, ter Pavlinko Korošec Kocmur in Boštjana Kocmurja. Pozdravljeni.

Letos januarja je minilo 70 let od prihoda naših beguncev v Argentino. Po komunističnem genocidu nad slovenskim cvetom in inteligenco so bili mnogi naši rojaki prisiljeni zapustiti svojo rodno domovino in zavetje poiskati v Argentini, Avstraliji, Kanadi, Ameriki, Avstraliji, deloma tudi v Evropi. Pri mačehi so našli vse, kar jim je bilo doma odvzeto, dobili so ne samo zavetje, temveč novo domovino, boljšo. In ljubezen dveh domovin je danes tista sila, ki je naša dodatna moč. Za danes. Še bolj pa za jutri. Dragi rojaki po svetu, hvala, ker ste obdržali vero in slovensko besedo in sta vam tako vera kot domoljubje trdna skala, na katerih gradite nov, bolj zdrav slovenski rod in da tudi nas učite, kaj pomeni stati in obstati.

Današnji program bosta z umetniško besedo in glasbo povezovali Zala Brancelj na violini in Alenka Jeraj z branjem zdomske poezije. Uvodoma smo prisluhnili slovenski himni in poeziji

Preden spregovori ljubezen, ki veje iz Argentine, pa najprej prisluhnimo pozdravnim nagovorom, ki se bodo dotaknili življenja naših rojakov v Evropi.

Nagovor : član izvršilnega odbora Krščanskega foruma, profesor zgodovine, mag. Jurij Pavel Emeršič

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/15_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Jurij_Pavel_Emersic.JPG

Naslednji nas je nagovoril Miro Petek, predsednik Odbora za Slovence v zamejstvu in po svetu pri Strokovnem svetu SDS.

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/21_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Miro_Petek.JPG

Najbolj odmeven je predlog odbora, da bi tudi več kot pol milijona Slovencev, ki ne živijo v domovini, imelo svojega predstavnika v državnem zboru. »Po svetu imamo uspešne podjetnike, zdravnike, znanstvenike in te ljudi je treba na nek način privabiti nazaj v Slovenijo,« je poudaril.

Violina – Zala Brancelj zaigrala Arijo od Marija

Poezija – Alenka Jeraj

Nagovor: Evropska poslanka Patricija Šulin, ki ohranja stik tako z zdomci in izseljenci v Evropi kot tudi s svojimi rojaki doma. Glede na to, da prihaja s Primorskih koncev, pa ima stik tudi z našimi zamejci. Ob tej priliki se Patriciji Šulin in njeni asistentki Karmen Kozmus tudi javno zahvaljujem v imenu Krščanskega foruma za vso podporo našemu delovanju in prav tako, da se tudi preko nje širi glas o Sveti Gori pri Gorici, slovenskem romarskem kraju.

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/25_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Patricija_Sulin.JPG

Poezija – Alenka Jeraj

Violina – Zala Brancelj Žalostna pesem Čajkovskega na violini

Osrednji del današnje prireditve, to je predstavitev življenja naših rojakov v Argentini.

Jože Leskovec in Peter Hladnik sta predstavila življenje in delo msgr. Janeza Hladnika. Naziv msgr. mu je podelil sv. Papež Janez XXIII zaradi njegovih izjemnih zaslug pri delu izseljenskega duhovnika. Ta isti papež Janez XXIII je s Slovenci še nekako povezan, pa ker ima krščanski forum SDS za svojega sozavetnika Božjega služabnika Antona Vovka, moram povedati tudi to.

Po smrti škofa Gregorija Rožmana je bil Anton Vovk 26. novembra 1959 imenovan za rezidencialnega škofa v Ljubljani. Dobra dva meseca kasneje je končno od oblasti dobil vsa dovoljenja, da je prvič po koncu vojne smel oditi v Rim, kjer je počastil grob apostolov Petra in Pavla in se dne 1. februarja 1960 srečal s svetim očetom Janezom XXIII. (To je bilo že potem ko so ga polili z bencinom in zažgali na postaji v Novem mestu).

Tedaj se je škof Vovk opravičil papežu, da zaradi bolezni (pa ni bilo toliko zaradi bolezni kakor zaradi posledic mučenja in trpinčenja s strani komunistov) ne more poklekniti pred njim. Papež mu je odgovoril: Jaz bi moral poklekniti pred Vami.

Ob tem kakor tudi ob naslednjih obiskih v Rimu, je na mnoge, ki so ga srečali, naredil močan globok vtis. V njem so prepoznali mučenca. Papež Janez XXIII. je ljubljansko škofijo ob njeni 500. obletnici (22. decembra 1961) povzdignil v nadškofijo, škofa Antona Vovka pa v nadškofa.

Pomenljivo je to, da sta bila Janez XXIII in Janez Pavel II, oba velika dobrotnika za Slovence, skupaj razglašena za svetnika, Janez XXIII je godoval včeraj in smo mu hvaležni, da je takoj prepoznal svetnika, česar slovenski narod in naša Cerkev še po 55-ih letih ni zmožna.

Tole je bil le intermezzo, sedaj pa nazaj k Hladniku in dovolite za uvod še del iz njegove knjige:

»21. januarja 1948 je pristala ladja Santa Cruz, ki je pripeljala največje število pričakovanih potnikov. Blizu tisoč jih je bilo. Prišli so z njimi moja sestra Angel­ca, trije bratranci in ena sestrična, semenišče s profesorji, mnogo duhovnikov ter mno­žica rojakov. Vsa množica je navdušeno prepevala: Zmagala si, Devica slav­na, zmagala kačo pekla, ko se je ladja bližala trdi zemlji in deželi, kjer ne bo več nevarnosti, da jih ugrabijo ali nasilno vrnejo v domovino.«

Odlomek iz knjige Spomini od Triglava do Andov, ponatis Hladnikovih spominov objavljenih v istoimenski knjigi, ki je izšla pri goriški Mohorjevi družbi pred štiridesetimi leti. Knjiga je bila v takratni državi uvrščena na seznam prepovedane literature in tako z uradnim listom prepovedana.
V njej msgr. Janez Hladnik opisuje svojo življenjsko pot. Od otroštva, študija, preko kaplanske službe do odhoda v Argentino leta 1936. Nadaljuje z opisom delovanja med slovenskimi rojaki, ki so v letih med obema vojnama zapustili našo domovino. Želja po zaslužku in beg pred fašizmom je mnogim dežela pod Andi nudila varen dom. Najpomembnejši del pa predstavljajo spomini na dogodke med in po drugi svetovni vojni. Posredovanje pri predsedniku Peronu, da je leta 1948 sprejela deset tisoč rojakov, ki so svoja življenja reševali pred podivjanim komunizmom.
Knjiga kot zgodovinski zapis, spada med pomembnejši zapis nekega preteklega časa. Kljub dejstvom, da je Hladnik živel in delal v zelo oddaljeni deželi nam dokaj pristno prikaže življenje v naši župniji in širše v Sloveniji.

Knjiga je izšla ob štirideset letnici prve izdaje in sedemdesetletnici prihoda prvih slovenskih povojnih beguncev v Argentino.

Janez Hladnik je res dokaz, da so duhovniki vedno bili in bodo pomembni za slovenski narod in da imamo še polno izjemnih mož in žena v slovenski zgodovini, ki nimajo mesta v narodovem spominu, kakor bi si zavoljo izjemnih zaslug za ohranitev slovenskega naroda, zagotovo zaslužili. Hvala tudi Jožetu in Petru za požrtvovalno, zastonjsko delo, ki ga opravljata v župniji Rovte namesto tistih, ki so za to šolani in plačani, to je zgodovinarjev.

Violina – Zala Brancelj Naslednja skladba je Song from Seceret Garden in poezija

Poezija – Alenka Jeraj

Od Janeza Hladnika prehajamo k zakoncema Kocmur, argentinskima Slovencema, ki danes živita v Sloveniji in v srcu nosita ljubezen dveh domovin. Z nami je Pavlinka, rojena Korošec, hčerka Ivana Korošca in Boštjan Kocmur, še enkrat oba lepo pozdravljena v naši sredi

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/36_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Pavlinka_Bostjn_Kocmur.JPG

Pavlinka: spomini na očeta Ivana Korošca in maj 1945 + poezija I. Korošca
spomini na življenje v Argentini
prizadevanja argentinskih Slovencev za osamosvojitev RS (Argentina je priznala Slovenijo že februarja 1992) in spomin na osamosvojitev + Pavlinka (Srečanje z domovino)
preselitev v Slovenijo (zlasti primerjava življenja v Argentini in tu, plusi in minusi)

http://zupnija.rovte.eu/wp-content/uploads/PredstavitevZupnije/msgr_Janez__Hladnik/Krscanski_Forum_sds_12_10_2018/37_Slovenci_po_svetu__nasa_dodatna_moc_12_10_2018_Bostjan_Kocmur.JPG

Boštjan: SVS, ključno poslanstvo, ste soustanovitelj društva, Slovenija v svetu, in njegov dolgoletni predsednik, kakšno je poslanstvo društva

ocena stanja, kako je s strani države poskrbljeno za naše rojake po svetu, njihovo vključevanje v aktivnosti domovine, izmenjava znanj, ipd. 

Pavlinka: primerjava vzgojno-izobraževalnih dejavnosti med argentinskimi Slovenci in učenci v domovini 

Boštjan: predstavitev razstave 

Boštjan in Pavlinka K. Kocmur (pogovor o življenju v Argentini in vrnitev v Slovenijo, poezija Ivana Korošca)

Vabljeni torej, da si na koncu ogledamo razstavo. Čisto za zaključek, preden preidemo na sklepni del prireditve vas vse štiri prosim za zaključno misel.

Hvala lepa vsem štirim našim gostom. Iskrena hvala pogumni Zali in poslanki Alenki, ki živi in diha za slovensko kulturo. Hvala vam, drage Slovenke in Slovenci za današnji večer, verjamem, da so besede odveč, kadar govori ljubezen do domovine. In danes je govorila. Zaključili bomo po slovensko, z molitvijo in blagoslovom. Da pa se uvedemo v molitveno ozračje, pa najprej še enkrat naša Zala – slišali bomo koncert v G duru Carla Tasarinija.

Po molitvi pa vabljeni na sproščen klepet in skromno, petku in krščanski tradiciji primerno pogostitev.

Zaključek

Violina – Zala Brancelj

Molitev – Pavlinka Kocmur