Galerija slik
Vsi posnetki na YouTube

Spominska maša za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja
V Rovtah 22. avgusta potekala spominska maša za vse žrtve medvojnega in povojnega nasilja, ki jo je ob 15. uri na trgu pred cerkvijo daroval teolog Ivan Štuhec. Maši je sledila spominska slovesnost, na kateri je
zbrane nagovoril pravnik in politolog Andej Fink.
Sveta maša je posvečena tudi 30-letnici samostojne Slovenije in 80. obletnici začetka bratomorne vojne, potekala pa je dan pred evropskim dnem spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Vseevropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov je leta 2009 določil Evropski parlament, v Sloveniji pa ga uradno obeležujemo od leta 2012. Izbrali so datum 23. avgust, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop – Molotov o nenapadanju in razdelitvi interesnih sfer med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo.

Uvodni nagovor pri sveti maši, domaći župnik Janez Petrič

V začetku te svete maše prav lepo pozdravljam vse navzoče, še posebej dr. Ivana Štuheca. Zbrali smo se k maši, pri kateri se bomo ob nedeljski božji besedi spomnili 30 letnice samostojne Slovenije, 80 letnice začetka bratomorne vojne in Evropskega dneva spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Župnija Rovte je bila po tej strani zelo močno prizadeta, zlasti po koncu druge svetovne vojne. Zato se bomo danes pri maši spomnili vseh nedolžnih žrtev po vojni pobitih brez sodbe ali dokazov krivde. Molili pa bomo tudi za tiste, ki so to delali in izvrševali. V božji besedi bomo našli moč za odpuščanje in pomiritev.

Tudi mi recimo z apostolom Petrom: »Gospod h komu pojdemo? Besede večnega življenja imaš in mi verujemo in vemo, da si ti Kristus, božji sin.«

V začetku te svete maše pripravimo svoja srca, priznajmo in obžalujmo svoje grehe, da bo naša daritev Bogu všeč.

Maša v spomin na žrtve Avtoritarnih in totalitarnih režimov
Uvodni nagovor Janez Petrič

Pridiga dr. Ivan Štuhec in prošnje prebrala Vilma Kunc

Homilija dr. Ivan Štuhec (posnetek mobitel)

Porošnje

Za našo domovino, ljubo nam Slovenijo, za katero so umirali toliki nedolžni, po kateri so hrepeneli mnogi, ki so jo morali zapustiti ob koncu vojne, in v kateri smo pod komunističnim režimom trpeli vsi ostali.

Gospod, naj vse te žrtve ne bodo zaman. Nakloni nam modre in poštene voditelje, ki bodo resnično skrbeli za blagor naroda in domovine.

Za našo širšo domovino Evropo.

Gospod, odvrni jo od vseh zablod in nakloni ji milost, da zopet prepozna in se nasloni na svoje krščanske korenine, ki so vtkane v njeno bistvo.

Za vse medvojne in povojne žrtve komunističnega nasilja, ki se jih danes še posebej spominjamo.

Gospod, nakloni jim večni mir in pokoj, nas pa naj njihov zgled zvestobe veri, narodu in domovini vzpodbudi, da bomo ohranjali spomin nanje in njihova pogumna dejanja ter sledili njihovemu zgledu.

Gospod, ob koncu te prosimo še za nas, da bi ohranili zdravo kmečko pamet in ne nasedali tistim, ki obljubljajo blagostanje brez dela ter razglašajo pravice brez dolžnosti in vrednote brez vere.

In še po osebnem namenu…

Prosimo Gospoda!

Namen maše nagovor Očenaš in podelitev miru

Zahvala in zaključek svete maše

---

Igor Pirkovič

Močni smo, kadar smo skupaj.
Isto, vsi moji, objema nas gnezdo.
Prej k cilju odpelje nas pot, ko stopa kot eden naš rod.

ČE NE BI TAKRAT POGUMA IMELI

Če ne bi takrat poguma imeli
in src, ki so bila v ritmu Zdravljice
morda bi še danes po njej hrepeneli
in še bi tičali v gnezdu krivice.

Edinosti šli takrat smo naproti
in ni bilo vojske in ni bilo sile,
ki bi nam prekrižala sanje na poti;
sanje, ki so se takrat nam zgodile.

Bili so močnejši, a niso zdržali,
saj ni bilo sonca na njihovi strani.
Imeli so vest, ki je niso oprali,
mi pa imeli smo zvezde na dlani.

Hvala vam tistim, ki za domovino,
življenje ste dali, da mi bi živeli.
Le kdo bi razlagal nam zdaj zgodovino,
če ne bi takrat poguma imeli?

Slovesnost, Slovensko himna
Napoved slovesnosti Judita Treven in recitali Katarina Lenarčič

Letos naša domovina Slovenija praznuje 30-let samostojnosti. To je tako velik praznik, da ga bomo praznovali celo leto, zato smo naši običajni spominski maši in spominski slovesnosti pridružili tudi to praznovanje.

Ponosni smo na našo domovino Slovenijo. Vemo, da so v njeno samostojnost vtkane tudi žrtve vseh tistih, ki so se borili za vero, narod in domovino, vseh tistih, ki so morali ob koncu vojne domovino zapustiti, in vseh tistih, ki so ostali in so z velikimi težavami ohranjali krščanske vero in slovensko kulturo.

Letos mineva tudi 80-let od dogodkov, ki so usodno zaznamovali našo polpreteklo zgodovino-začetek bratomorne vojne.

Ko je bila naša domovina pred 80-timi leti napadena in razkosana, je peščica obrobnežev v tem videla priložnost za izpeljavo revolucije in prevzem oblasti. Zato orožja ni prvenstveno obrnila proti okupatorju, pač pa je začela pobijati in ustrahovati domače ljudstvo, ki ji ni hotelo slediti. Tako se je zagnalo strašno kolesje zgodovine, ki ga ni bilo več moč ustaviti. Vse ostalo dogajanje je bilo le posledica te prvotne odločitve.

Prav je, da se tega spomnimo in spominjamo, saj ti dogodki zaznamujejo tudi naš čas. Še vedno se ločujemo na tiste, ki jim je rdeča zvezda vrednota in na tiste, ki nam je rdeča zvezda zločinski simbol. In v Rovtah imamo več kot dovolj razlogov, da odrekamo rdeči zvezdi domovinsko pravico. Okoli 300 žrtev je revolucija vzela v naši župniji. Njihovi svojci še vedno čakamo na uradno obsodbo zločinskega komunističnega sistema s strani države, in proglasitev njegovih glavnih nosilcev za zločince.

Obeležujemo pa tudi Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov. L. 2009 je Evropa 23. avgust posvetila spominu vsem žrtvam, ki so trpele pod totalitarnimi in avtoritarnimi režimi. Ker pa imamo pri nas še vedno težavo z obsodbo komunizma, resolucije, s katero je Evropa obsodila vse tri totalitarne sisteme, nacizem, fašizem in komunizem, Slovenija, žal, še vedno ni ratificirala. Zavzemamo se za to, da se v prihodnje to spremeni.

Igor Pirkovič
V SPOMIN, V OPOMIN

Na eni strani naši.
Na drugi strani naši.
Ležijo, ječijo.
V spomin. Za spomin.

Komu sledili so trudni koraki
ko so polagali zadnje stopinje?
S temo v očeh so jim hladni vojaki
svetlobo življenja drobili v črepinje.

Ječale so sestre, ječali so brati,
preslišani kriki so zrli v tišino.
Ni dano bilo jim v svetlobi ostati.
Njih duše so morale v temno globino.

In jutra nad vami so upanja lačna,
da vaše bi solze ne šle v pozabo.
Ne bojte se, zdaj je sedanjost drugačna.
Ostane naj dobro, odide naj slabo.

In danes smo tu, ker bi vi to hoteli.
Posejemo luč naj za rajne Slovence,
Ki niso takrat je ne mogli, ne smeli
imeti prižgane, da šli bi čez sence.

Saj tu ležijo naši
in tam ležijo naši
in vest nam prebujajo.
V spomin. V opomin.

Nagovor Andrej Fink

Nagovor Andrej Fink v pdf
Nagovor Andrej Fink (posnetek mobitel)

Zahvala nastopajočim, obiskovalcem in organizatorjem, Judita Treven

Skupaj zapeli zaključno pesem »Moja Domovina«

Skupaj zapeli zaključno pesem »Moja Domovina« (posnetek mobitel)