Koncert sakralne glasbe v počastitev 30. obletnice samostojne Slovenije in v spomin 56 obletnici smrti msgr. Janez Hladnik. V cerkvi sv. Mihela v Rovte 20. junija 2021 Jože Oblak, tenor in Medard Švigelj, orgle
Galerija slik Posnetki na Youtube
F. Mendelssohn (1809-1847) – Sonata v c-molu op. 65; 1. stavek, Grave – Adagio
Giuseppe Verdi (1813-1901) – Ingemisco, iz Requiema, za tenor in orgle
Stanko Premrl (1880-1965) – Variirana obdelava Velikonočne Aleluje
Hugolin Sattner (1851-1934) – Kdo je ta, iz oratorija Assumptio, za tenor in orgle
Johann Sebastian Bach (1685-1750) – Preludij in fuga v C-duru, BWV 545, 1 del
Johann Sebastian Bach (1685-1750) – Preludij in fuga v C-duru, BWV 545, 2 del
Schafe können sicher weiden, arija iz kantate, BWV 208, za tenor in orgle
Cesar Franck (1822-1890) – Final, op 21.
Johann Sebastian Bach (1685-1750) – Preludij in fuga v C-duru, BWV 545, 2 del
Bodi zdrava Domovina
Nagovor Jože Leskovec
Sloveniji za praznik.
Letos praznujemo 30 let samostojne in neodvisne države. To je čas, ko se oziramo nazaj po prehojeni poti in zremo naprej, proti novim ciljem.
Ivan Cankar je pisal, kako je Bog namenil ta košček raja na zemlji veselim ljudem. Z odhodom zadnjega tujega vojaka in z priznanjem naše države se je zdelo, da tod res živijo veseli ljudje. Tudi Izraelce je Mojzes izpeljal iz Egipta v obljubljeno deželo. Pa že preden so do nje prispeli so Boga zavrgli in godrnjali nad Mojzesom češ, da jim je bilo v Egiptu bolje. Njihov spomin je zelo hitro bledel. Prav s spominom pa ima tudi naše ljudstvo težavo. Vem, da je v času rešitve iz Egipta informacija potovala bistveno počasneje kot danes. Prav to pa je še bolj skrb zbujajoče.
Če v svoji človeški logiki še razumem dvom Izraelcev nad svojim vodjem Mojzesom. Nikakor ne morem razumeti mnogo bolj izobraženih v naši domovini, ki še vedno prisegajo na Egipt in si vedno znova in znova iz skupne zlatnine ulivajo zlato tele.
Izraelovo ljudstvo je tako 40 let tavalo po puščavi. Njihova pot do obljubljene dežele je bila težka, skoraj nemogoča in večkrat so se oddaljili od Boga in Mojzesa.
Slovenija je res samostojna , ni paše povsem osvobojena totalitarne miselnosti in njenih simbolov, ki še čakajo na vrnitev Mojzesa z gore, da razbije zlato tele v prah.
Bili smo zraven , ko je “Egipčanska” konjenica končala v Koprskem pristanišču. Videli smo kako se je njih moč pogreznila v daljavi jadranskega morja. Videli smo in bili smo veseli ljudje. Morda preveč veseli, da bi opazili njihovo vrnitev. Sprva smelo, boječe in z leti vse bolj odkrito in agresivno. Mi pa smo bili še vedno veseli in vse bolj zaupali v zlato tele, ki bo v naše dobro sijalo ob žarometih TV ekranov. Tako smo verjeli v to tele, da smo kot so Izraelci v poplavi lažnih prerokov spregledali in zavrgli svoje.
Ne spodobi pa se, da ob prazniku zgolj tarnamo. Imamo vrsto razlogov za veselje. Stoletja je sanjal slovenski človek o lastni državi in prav nam je bilo dano, da smo jo dobili. Na nas je ,da jo ohranimo in negujemo za poznejše rodove. Prav vsi, ki danes živimo v raju pod Triglavom se bomo morali še veliko bolj potruditi, da ne bodo nekoč tu živeli drugi veseli ljudje. Ljudje, ki ne bodo poznali Cankarja, Prešerna, Trubarja in v svojem jeziku uporabljali dvojine. Da ne bodo izginili kozolci. Da ne bodo številne cerkvice dobile drugačne podobe. Tudi Bog nam nebo pomagal, če si sami ne bomo.
Srečno SLOVENIJA.
Jože Leskovec
Z veseljem igramo
Nagovor Jože Oblak in Večerni zvon
Slovo
Tenorist, zborovodja, organist in pevski pedagog Jože Oblak živi v Ivanjem selu. Svojo poklicno pot je pričel kot lesni tehnik v KLI Logatec.
Ljubezen do glasbe je bila tako močna, da ga je popeljala na poklicno pot pevca v Slovenski komorni zbor in na Akademijo za glasbo, kjer je diplomiral na oddelku Operna šola. Že v času študija je postal redni član zbora SNG Opere in baleta Ljubljana.
Prvi pevski sestav pod njegovim vodstvom je bil oktet Kres, ki ga vodi od ustanovitve leta 2000. Poleg okteta vodi še MPZ Dragonarji Generala Maistra ter mešani in otroški pevski zbor sv. Martina iz župnije Unec, za kar je prejel nadškofijsko priznanje. Leta 2019 je prejel tudi občinsko priznanje zlato taborsko priznanje za izjemne dosežke na glasbenem področju.
Medard Švigelj (1995) je končal nižjo glasbeno šolo iz klavirja.K orglam ga je uvedla prof. Angela Tomanič. Nato se je izobraževal pri prof. Gregorju Klančiču. V letošnjem letu nadaljuje študij na Akademiji za glasbo na odeleku za sakralna o glasbo pri prof. Dr. Mariu Perestegiju.
Kot organist in zborovodja deluje v domači župniji na Rakeku ter v Planini pri Rakeku. S solisti in komornimi skupinami sodeluje kot korepetitor. V sezoni 2019 je pričel z vodenjem moškega pevskega zbora Tabor Lokev.